<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="171334" NadgradivoID="0" NRID="27166210" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=171334" StOgledov="709" StPrenosov="201" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-26 22:11:32" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-171334">20.500.12556/RUL-171334</PID>
  <Naslov>Dejavniki posttravmatske stresne motnje po porodu - pregled literature</Naslov>
  <Podnaslov>diplomsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Determinants of post-traumatic stress syndrome after birth - literature review</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov>diploma work</TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Uvod: Posttravmatska stresna motnja po porodu je resna duševna motnja, ki prizadene 4–7 
% žensk, najpogosteje kot posledica travmatične porodne izkušnje. Simptomi lahko 
negativno vplivajo na samopodobo matere, navezovanje na otroka in kakovost partnerskih 
odnosov. Zgodnje presejanje je ključen korak obravnave žensk s posttravmatsko stresno 
motnjo. Pomembno je tudi širše ozaveščanje o stanju za zmanjšanje stigme in izboljšanje 
duševnega zdravja mater v poporodnem obdobju. Celosten pristop, ki vključuje fizično in 
psihično dobrobit ženske, je ključ do kakovostne obporodne oskrbe. Namen: Namen  
raziskave je preučiti dejavnike tveganja in raziskati vlogo babic pri obravnavi žensk s 
posttravmatsko stresno motnjo po porodu. Cilj naloge je povečati ozaveščenost javnosti in 
zdravstvenih delavcev o pomembnosti pravočasnega prepoznavanja in ustrezne obravnave 
posttravmatske stresne motnje po porodu.  Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo 
s sistematičnim pregledom literature. Vire smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, 
ScienceDirect, Wiley Online Library, Uporabili smo naslednje ključne besede v slovenskem 
in angleškem jeziku: posttravmatska stresna motnja, porod, dejavniki tveganja, babica; 
posttraumatic stress syndrome, childbirth, risk factors, midwife. Iskalno strategijo smo 
prikazali s PRISMA diagramom, vključene vire pa smo razvrstili po hierarhiji dokazov. Pri 
izbiri literature smo upoštevali merila vsebinske ustreznosti, dostopnosti celotnega besedila, 
slovenskega ali angleškega jezika ter letnice objave (2015 ali kasneje). Analizirali smo jih 
glede na velikost vzorca, uporabljena merilna orodja in ugotovitve o dejavnikih tveganja z 
razvojem PP-PTSM. Rezultati: Glavni dejavniki tveganja za nastanek posttravmatske 
stresne motnje po porodu so subjektivno doživljanje poroda kot travmatičnega dogodka, 
občutek izgube nadzora, predhodne travmatične izkušnje, duševne motnje v anamnezi, 
pomanjkanje socialne podpore in neustrezna komunikacija z zdravstvenim osebjem. Babice 
imajo pomembno vlogo pri preprečevanju posttravmatske stresne motnje po porodu, 
predvsem z empatijo, stalno prisotnostjo, spoštovanjem porodnih želja in omogočanjem 
varnega okolja. Razprava in zaključek: Na podlagi naše raziskave lahko zaključimo, da je 
ključnega pomena prepoznavanje dejavnikov tveganja ter poznavanje vloge babice kot 
prvega stika v obporodni obravnavi. Kakovostna, empatična in neprekinjena babiška 
obravnava pomembno prispeva k zmanjšanju tveganja za razvoj motnje. Priporočljivo je 
uvajanje presejalnih orodij za posttravmatsko stresno motnjo po porodu ter dodatno 
izobraževanje babic na področju duševnega zdravja žensk v poporodnem obdobju.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Introduction: Post-traumatic stress disorder after childbirth is a serious mental disorder that 
affects 4–7% of women, usually because of a traumatic birth experience. Symptoms can 
negatively affect the mother&#039;s self-image, bonding with the child, and the quality of her 
relationship with her partner. Early screening is a crucial step in treating women with post
traumatic stress disorder. It is also important to raise awareness about the condition to reduce 
stigma and improve the mental health of mothers in the postpartum period. A holistic 
approach that includes the physical and psychological well-being of women is key to quality 
perinatal care. Purpose: The purpose of the study is to examine risk factors and explore the 
role of midwives in treating women with post-traumatic stress disorder after childbirth. The 
goal of this study is to raise awareness among the public and healthcare professionals about 
the importance of timely recognition and appropriate treatment of post-traumatic stress 
disorder after childbirth. Methods: We used a descriptive method with a systematic review 
of the literature. We searched for sources in the CINAHL, ScienceDirect, and Wiley Online 
Library databases. We used the following keywords in Slovenian and English language: 
post-traumatic stress disorder, childbirth, risk factors, midwife; post-traumatic stress 
syndrome, childbirth, risk factors, midwife. We presented the search strategy using a 
PRISMA diagram and classified the included sources according to the hierarchy of evidence. 
When selecting the literature, we considered the criteria of content relevance, availability of 
the full text, Slovenian or English language, and year of publication (2015 or later). We 
analyzed the studies according to sample size, measurement tools used, and findings on risk 
factors for the development of posttraumatic-stress syndrome after birth. Results: The main 
risk factors for the development of post-traumatic stress disorder after childbirth are the 
subjective experience of childbirth as a traumatic event, loss of control during birthg, 
previous traumatic experiences, a history of mental disorders, lack of social support, and 
inadequate communication with healthcare personnel. Midwives play an important role in 
preventing post-traumatic stress disorder after childbirth, primarily through empathy, 
constant presence, respect for birth wishes, and providing a safe environment. Discussion 
and conclusion: Based on our research, we can conclude that it is crucial to identify risk 
factors and understand the role of midwives as the first point of contact in perinatal care. 
High-quality, empathetic, and continuous midwifery care significantly contributes to 
reducing the risk of developing the disorder. It is recommended to introduce screening tools 
for post-traumatic stress disorder after childbirth and to provide additional training for 
midwives in the field of mental health of postpartum women.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>diplomska dela</Beseda>
    <Beseda>babištvo</Beseda>
    <Beseda>posttravmatska stresna motnja</Beseda>
    <Beseda>porod</Beseda>
    <Beseda>dejavniki tveganja</Beseda>
    <Beseda>babice</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>diploma theses</Beseda>
    <Beseda>midwifery</Beseda>
    <Beseda>post-traumatic stress disorder</Beseda>
    <Beseda>childbirth</Beseda>
    <Beseda>risk factors</Beseda>
    <Beseda>midwifes</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[N. Šef]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2025-08-23 07:45:35</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2025-08-23 07:45:51</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2025-08-26 03:43:45</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2025</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>36 str.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="147913" Ime="Naja" Priimek="Šef" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="444677379" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="91754" Ime="Anita" Priimek="Prelec" AltIme="A. Prelec" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="24779107" Afiliacija="" ArrsID="38077" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="45849" Ime="Tina" Priimek="Kavčič" AltIme="Tina Kavcic; T. Kavcic; Tina Kav_i_; T. Kavčič; T. Kav_i_" VlogaID="901" VlogaNaziv="Recenzent" ConorID="5051747" Afiliacija="" ArrsID="21336" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">618.2/.7</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">148678</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/246438147">246438147</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="214619" DatotekaNRID="14405855" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="659522" VelikostDatotekeKratko="644,06 KB" DatumVstavljanja="2025-08-23 07:45:53" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>50573.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>50573.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>9BDE91A8B6727A1E901354189B7CCAE6</MD5>
      <SHA256>39851b1c79810ca1263b15aa35089b17b138119ca87d1ec2d3e635c6dba1dbb5</SHA256>
      <UUID>5131c44c-7fe4-11f0-9328-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=214619</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="78547"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="24" Kratica="ZF" ZavodEvsID="0000078" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Zdravstvena fakulteta </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
