<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="170690" NadgradivoID="0" NRID="26809060" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=170690" StOgledov="633" StPrenosov="194" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-11-09 21:56:47" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-170690">20.500.12556/RUL-170690</PID>
  <Naslov>Celovito obvladovanje notranjih napetosti in deformacij na ulitku »del cevi« iz sive litine z lamelnim grafitom</Naslov>
  <Podnaslov>magistrsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Master control of internal stresses and deformations on &quot;pipe part&quot; casting made of gray cast iron with lamellar graphite</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov>master&#039;s thesis</TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>V industrijski livarni Livarna Gorica. d. o. o. je pri končni manipulaciji ulitka »del cevi« 
prihajalo do razpok na vedno istem mestu. Ulitek je izdelan iz sive litine z lamelnim 
grafitom. Naša naloga je bila, da to napako odpravimo. Predvidevali smo, da so za 
nastanek razpok krive zaostale notranje napetosti. Najprej smo izvedli 
eksperimentalno litje problematičnega ulitka in izmerili robne pogoje. Nato smo naredili 
računalniško simulacijo livarskega procesa, meritev notranjih napetosti na kritičnem 
mestu ulitka in analizo mikrostrukture z metalurškim svetlobnim mikroskopom v bližini 
razpoke. Računalniška simulacija nam je pokazala, da se kritično mesto zadnje zapolni 
s talino, zato je ta takrat že zelo hladna in to mesto se ohladi bistveno hitreje v 
primerjavi z ostalimi deli ulitka. Neenakomerno ohlajanje in nakrčevanje ulitka na jedro 
povzročita zaostale notranje napetosti, ki so jih meritve tudi potrdile. Poleg tega velike 
ohlajevalne hitrosti na kritičnem mestu ulitka povzročijo trdo in krhko belo strjeno 
mikrostrukturo, kar je pokazala metalografska analiza. Ta skupaj z zaostalimi 
napetostmi tvori idealne pogoje za iniciacijo in propagacijo razpok. Problem smo rešili 
na način, da smo ulitek obrnili tako, da se med ulivanjem kritično mesto ne zapolni več 
zadnje. Zaradi tega je talina tam še veliko toplejša in ohlajanje je bolj enakomerno, kar 
zmanjša razvoj notranjih napetosti. Poleg tega se forma in jedro zaradi večjega toka 
taline v okolici kritičnega mesta bolj pregrejeta. Posledično je tudi ohlajevalna hitrost 
tam manjša, zaradi česar se izognemo trdemu in krhkemu belemu strjevanju. Ker je 
jedro bolj pregreto postane manj togo, kar še dodatno zmanjša zaostale notranje 
napetosti. Z ukrepom smo tako odpravili oba vzroka za iniciacijo in propagacijo razpok.</Opis>
  <TujJezik_Opis>In the industrial foundry Livarna Gorica. d. o. o, cracks were always occurring in the 
same place during the final manipulation of the cast &quot;pipe part&quot;. The casting is made 
from gray cast iron with lamellar graphite. Our task was to eliminate this defect. We 
assumed that residual internal stresses were to blame for the formation of cracks. First, 
we performed an experimental casting of the problematic casting and measured the 
boundary conditions. Then, we performed a computer simulation of the casting 
process, measured internal stresses at the critical point of the casting, and analysed 
the microstructure with a metallurgical light microscope near the crack. The computer 
simulation showed us that the critical point is filled with the melt last, so it is already 
very cold at that time and this point cools down significantly faster compared to other 
parts of the casting. Uneven cooling and shrinkage of the casting onto the core cause 
residual internal stresses, which were also confirmed by measurements. In addition, 
high cooling rates at the critical point of the casting cause a hard and brittle white 
solidified microstructure, which was shown by metallographic analysis. This, together 
with the residual stresses, creates ideal conditions for the initiation and propagation of 
cracks. We solved the problem by turning the casting so that the critical point is no 
longer filled last during casting. As a result, the melt there is much warmer and the 
cooling is more uniform, which reduces the development of internal stresses. In 
addition, the mould and the core overheat more due to the greater flow of melt around 
the critical point. As a result, the cooling rate there is also lower, which avoids hard and 
brittle white solidification. Since the core is more overheated, it becomes less rigid, 
which further reduces residual internal stresses. With this measure, we have thus 
eliminated both causes of crack initiation and propagation.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>siva litina z lamelnim grafitom</Beseda>
    <Beseda>razpoke</Beseda>
    <Beseda>zaostale notranje napetosti</Beseda>
    <Beseda>ulivanje</Beseda>
    <Beseda>neenakomerno ohlajanje</Beseda>
    <Beseda>mikrostruktura</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>gray cast iron with lamellar graphite</Beseda>
    <Beseda>cracks</Beseda>
    <Beseda>residual internal stresses</Beseda>
    <Beseda>casting</Beseda>
    <Beseda>uneven cooling</Beseda>
    <Beseda>microstructure</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>N. K. Ceraj</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2025-07-12 09:00:05</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2025-07-12 09:00:10</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2025-08-14 09:13:59</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2025</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>XV, 52 f.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="120410" Ime="Nik Kristjan" Priimek="Ceraj" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="424136451" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="43951" Ime="Primož" Priimek="Mrvar" AltIme="P. Mrvar; Primoz Mrvar" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="4654691" Afiliacija="" ArrsID="18565" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">669</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">105381</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/245628931">245628931</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="212734" DatotekaNRID="14371806" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="8742698" VelikostDatotekeKratko="8,34 MB" DatumVstavljanja="2025-07-12 09:00:11" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>25421.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>25421.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>7AF076687BED08E921819D8FBF6D62EE</MD5>
      <SHA256>d92fd9c0cef4d2dda95231f50e2dfba5fc31f1ea231165d2121df658cb44b610</SHA256>
      <UUID>ed1ff4e0-5eeb-11f0-b232-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=212734</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="89979"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="19" Kratica="NTF" ZavodEvsID="0000073" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Naravoslovnotehniška fakulteta </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
