<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="170436" NadgradivoID="0" NRID="26733441" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=170436" StOgledov="569" StPrenosov="177" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-08-29 22:53:38" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-170436">20.500.12556/RUL-170436</PID>
  <Naslov>Odzivi učencev tretjega in osmega razreda na različne žive živali</Naslov>
  <Podnaslov>magistrsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Reactions of third and eighth grade students to various living animals</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Obstoječe raziskave o odnosu otrok do živali (Herzog in Burghardt, 1988; Prokop in 
Tunnicliffe, 2008; Binngießer idr., 2015; LoBue in Adolph, 2019) večinoma temeljijo na 
posrednih metodah, kot so vprašalniki, slikovno gradivo ali videoposnetki, pri čemer ne 
vključujejo neposrednega stika otrok z živimi živalmi. Tak pristop ne omogoča zajema 
spontanih, vedenjskih odzivov, ki so ključni za razumevanje pristne izkušnje ob stiku z živaljo. 
Zaradi tega metodološkega primanjkljaja, smo se v naši raziskavi odločili za drugačen, 
izkustveni pristop, v katerem smo učencem omogočili neposreden stik z različnimi živim 
živalmi. Osredotočili smo se na preučevanje odnosa učencev do živali, zlasti na vprašanje, ali 
se ta odnos spreminja glede na starost in spol.  
V raziskavo smo vključili 151 učencev iz oddelkov tretjega (8–9 let) in osmega razreda (13
14 let) osnovne šole, s čimer smo zajeli dve različni starostni skupini, da smo dobili vtis o tem, 
kako se odnos do živali spreminja s starostjo. Učenci so bili v neposrednem stiku s štirimi 
vrstami živali (kuncem, voščeno rego, afriškim rožnim hroščem in deževnikom), pri čemer 
smo opazovali njihove vedenjske odzive. Raziskovanje je potekalo individualno. Vsaka žival 
je bila predstavljena posebej, v enakem okolju in pod nadzorom raziskovalca. Vedenjski odziv 
učenca smo ovrednotili s pomočjo petstopenjske lestvice, ki je zajemala stopnjo pripravljenosti 
na fizični stik (od samoiniciativnega rokovanja brez spodbude do popolnega zavračanja živali). 
Neposredno, po vsakem stiku, je sledil kratek individualni intervju z vsakim izmed učencev, 
kjer smo z dodatnimi vprašanji raziskovali njihovo subjektivno doživljanje: kako so se ob stiku 
počutili in ali so zaznali telesne odzive (npr. pospešeno bitje srca, kurjo polt, nelagodje). Ta 
del je služil kot dopolnilo k opazovanim vedenjskim odzivom.  
Rezultati naše raziskave kažejo, da različne vrste živih živali sprožajo različno intenzivne 
negativne vedenjske in čustveno-telesne odzive. Pri tem se je pokazalo, da nevretenčarji 
izzovejo več negativnih odzivov kot vretenčarji. Kunec se je tako izkazal za najbolj priljubljeno 
žival v našem vzorcu in je dosegal najvišji delež pozitivnega vedenjskega in čustveno-telesnega 
odziva. V nasprotju sta afriški rožni hrošč in deževnik sprožala bistveno več odpora med 
učenci. Pri deževniku se je med starostnima skupinama pokazala tudi statistično značilna 
razlika, kjer so se starejši učenci odzivali izrazito bolj negativno.  
Predvsem pri osmošolcih se je kot pomemben dejavnik izkazal tudi spol. Deklice so v večji 
meri navajale gnus, izražale odpor in telesno nelagodje ob stiku z nevretenčarji. Najizrazitejša 
razlika med spoloma se je pokazala pri afriškem rožnem hrošču, kjer so deklice izrazito redkeje 
prijele žival in pogosteje poročale o negativnih občutjih, kot so odpor, kurja polt ali celo strah. 
Podobni trendi so se pokazali tudi pri deževniku. Pri tretješolcih statistično značilnih razlik 
med spoloma ni bilo zaznati, kljub temu pa so deklice nekoliko pogosteje poročale o negativnih 
čustveno-telesnih odzivih ob stiku z voščeno rego. 
Ugotovitve kažejo, da se odnos do živali s starostjo spreminja, kar se odraža v povečanju 
negativnih vedenjskih odzivov, predvsem do nevretenčarjev. Obenem pa se, predvsem pri 
starejših učencih, kažejo tudi razlike v spolu.  Medtem ko so bile ugotovitve prejšnjih raziskav 
o vplivu starosti in spola pogosto neenotne in so temeljile večinoma na posrednih metodah, je 
7 
naša raziskava s pomočjo neposrednega stika z živalmi omogočila natančnejše opazovanje 
vedenjskih odzivov učencev.  
Skladno s tem, se je neposreden stik z živalmi izkazal kot dragoceno orodje pri razumevanju 
otrokovega odnosa do živali, zato je nujno, da se tovrstne aktivnosti sistematično vključujejo 
v vzgojno-izobraževalni proces. Pomembno pa je, da te dejavnosti potekajo v okolju, ki 
zagotavlja varnost otrok in dobrobit živali. Učitelji in drugi strokovni delavci v vzgoji in 
izobraževanju morajo biti ustrezno usposobljeni za izvajanje tovrstnih dejavnosti, saj s svojim 
delom pomembno prispevajo k oblikovanju družbe, ki temelji na empatiji, sprejemanju 
raznolikosti in spoštljivem odnosu do vseh živih bitij in narave na splošno.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Existing studies on children&#039;s attitudes toward animals (Herzog and Burghardt, 1988; Prokop 
and Tunnicliffe, 2008; Binngießer et al., 2015; LoBue and Adolph, 2019) have largely relied 
on indirect methods, such as questionnaires, visual materials, or video recordings, without 
involving direct interaction between children and live animals. Such approaches do not allow 
for the observation of spontaneous behavioral responses, which are essential for understanding 
the genuine emotional experience of animal encounters. To address this methodological 
limitation, our study adopted an experiential approach that enabled pupils to engage in direct 
contact with various live animals. We focused on examining pupils&#039; attitudes toward animals, 
particularly whether these attitudes vary according to age and gender. 
The study included 151 pupils from third (8–9 years) and eighth grade (13–14 years) of primary 
school, representing two distinct age groups. The aim was to gain insight into how children&#039;s 
attitudes toward animals change with age. Each pupil was individually exposed to four animal 
species (a rabbit, a waxy monkey frog, an African flower beetle, and an earthworm), during 
which their behavioral responses were observed. Each animal was introduced separately, in a 
consistent setting and under the supervision of the researcher. Behavioral responses were 
assessed using a five-point scale reflecting the degree of willingness to make physical contact 
with the animal — ranging from spontaneous handling without encouragement to complete 
refusal. 
Immediately after each interaction, a brief individual interview was conducted with each pupil, 
to explore their subjective experiences: how they felt during the encounter, and whether they 
noticed any physical reactions (e.g., increased heart rate, goosebumps, discomfort). This part 
of the research served as an addition to the observed behavioral data. 
The results of our study indicate that different animal species evoke varying levels of negative 
behavioral and emotional-physical responses. In particular, invertebrates elicited more 
negative reactions than vertebrates. The rabbit proved to be the most popular animal in our 
sample, generating the highest proportion of positive behavioral and emotional responses. In 
contrast, the African flower beetle and the earthworm triggered significantly more aversion 
among pupils. A statistically significant difference between age groups was observed in the 
case of the earthworm, with older pupils responding more negatively. 
Gender also emerged as an important factor, particularly among eighth-grade pupils. Girls 
more frequently reported feelings of disgust, aversion, and physical discomfort during contact 
with invertebrates. The most pronounced gender difference was observed with the African 
flower beetle, which girls were significantly less likely to touch, and more likely to describe 
the experience using negative emotional and physical terms, such as disgust, goosebumps, or 
even fear. Similar patterns were observed with the earthworm. Among third-grade pupils, no 
statistically significant gender differences were detected, although girls somewhat more 
frequently reported negative emotional-physical responses when interacting with the waxy 
monkey frog. 
9 
Our findings suggest that children&#039;s attitudes toward animals change with age, as reflected in 
an increase in negative behavioral responses, especially toward invertebrates. Gender 
differences also become more pronounced in older pupils. While previous research findings 
regarding the influence of age and gender have often been inconsistent and based mostly on 
indirect methods, our study enabled more accurate observation of pupils&#039; behavior through 
direct interaction with animals. 
Accordingly, direct contact with animals proved to be a valuable tool for understanding 
children&#039;s attitudes toward animals. We therefore emphasize the importance of systematically 
incorporating such experiences into the educational process. These activities must be 
conducted in an environment that ensures the safety of children and the well-being of animals. 
Teachers and other education professionals should receive appropriate training to carry out 
these activities, as their role is crucial in fostering a society rooted in empathy, acceptance of 
diversity, and a respectful relationship with all living beings and the natural world.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Učenci</Beseda>
    <Beseda>Odnosi med človekom in živaljo</Beseda>
    <Beseda>otroci</Beseda>
    <Beseda>najstniki</Beseda>
    <Beseda>odnos do živali</Beseda>
    <Beseda>odziv na žive živali</Beseda>
    <Beseda>predsodki do živali</Beseda>
    <Beseda>strah do živali</Beseda>
    <Beseda>žive živali v izobraževanju</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>children</Beseda>
    <Beseda>adolescents</Beseda>
    <Beseda>attitudes toward animals</Beseda>
    <Beseda>reactions to live animals</Beseda>
    <Beseda>animal-related prejudices</Beseda>
    <Beseda>fear of animals</Beseda>
    <Beseda>live animals in education</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>E. Cizl</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2025-07-05 08:30:49</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2025-07-05 08:31:05</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2025-07-15 10:03:26</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2025</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>54 str.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="147084" Ime="Evita" Priimek="Cizl" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="460016899" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="23289" Ime="Marjanca" Priimek="Kos" AltIme="Marjanca Kos- Borovšak; Marjanca Kos-Borovšak; Marjanca Borovšak" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="3961699" Afiliacija="" ArrsID="14009" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="20672" Ime="Miha" Priimek="Matjašič" AltIme="M. Matjašič; M Matjašič" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="226534243" Afiliacija="" ArrsID="38368" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">59(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">185053</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/242550019">242550019</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="212437" DatotekaNRID="14366141" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="1045656" VelikostDatotekeKratko="1021,15 KB" DatumVstavljanja="2025-07-05 08:31:07" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>40973.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>40973.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>B8726DDEA64333D3F2ABA5630027191A</MD5>
      <SHA256>545137e3e64f6ef6f8a5a301779a315762e67f94311273aca5788d2e34fb55c1</SHA256>
      <UUID>b8dc658b-5967-11f0-b232-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=212437</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="107588"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="20" Kratica="PEF" ZavodEvsID="0000074" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Pedagoška fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
