<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="168770" NadgradivoID="0" NRID="26265052" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=168770" StOgledov="798" StPrenosov="182" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-11-12 21:13:59" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-168770">20.500.12556/RUL-168770</PID>
  <Naslov>Operacionaliziranje naravnanosti</Naslov>
  <Podnaslov>primerjava modelov zaznavanja, ki upoštevajo vlogo notranjih stanj</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Operationalizing Attitudes</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov>a comparative analysis of perceptual models incorporating the role of internal states</TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Svet zaznavamo, doživljamo in spoznavamo glede na to, kako smo naravnani. V pričujoči 
magistrski nalogi smo naravnanost opredelili kot vsoto dejavnikov, ki od zgoraj navzdol vpliva na 
doživljanje. Naravnanost označujemo kot dejavnik v procesu zaznavanja in doživljanja, ki je hkrati 
nujni konstitutivni element zaznavnega ali doživljajskega rezultata (zaznave ali izkustva). Kljub 
temu da vse več teorij že upošteva vlogo naravnanosti, te še ne ponujajo načinov za njeno merjenje 
ali ne kažejo, kako jo lahko naredimo merljivo – naravnanosti še ne operacionalizirajo. Za 
reševanje tega problema smo najprej identificirali modele zaznavanja in doživljanja, ki upoštevajo 
vlogo naravnanosti. Nato smo modele med seboj primerjali, pri čimer smo izluščili kategorije, ki 
se med modeli pogosto pojavljajo. Na koncu nas je zanimalo, ali kateri od zbranih modelov 
ponujajo možnost za operacionalizacijo naravnanosti. Modeli so bili izbrani glede na vključitvena 
merila: model vključuje naravnanost kot nujni del zaznavnega ali doživljajskega procesa in te 
procese razlaga na celostni način. Ponavljajoče se kategorije, ki jih v svoje razlage modelov 
vključujejo različni avtorji, so bile: tipologija naravnanosti, zmožnost namernega spreminjanja 
lastne naravnanosti, način usmerjanja pozornosti kot dejavnik naravnanosti, možnost merjenja 
naravnanosti, možnost prenosa modela na prvoosebni vidik in možnost določitve razmerja med 
procesiranjema od zgoraj navzdol (ZN) ter od spodaj navzgor (SN). Izkazalo se je, da je razmerje 
med procesiranjema ZN : SN ena ključnih kategorij za operacionaliziranje naravnanosti in da jo 
lahko določimo pri vseh izbranih modelih. Ta ima pomembno vlogo pri prenosu teoretičnih 
spoznanj v praktične aplikacije, kot je vpliv lastnosti eksperimentalnih zahtev na zaznavanje in 
doživljanje v laboratorijskem okolju. V zaključku smo kot metodo za kultiviranje različnih vrst 
naravnanosti za njihovo raziskovanje predlagali različne vrste meditacij in predstavili še 
tretjeosebno paradigmo, s katero lahko preverjamo razlike med odnosno naravnanostjo (ki smo jo 
povezali z vplivi od zgoraj navzdol) in vsebinsko naravnanostjo (ki smo jo povezali z vplivi od 
spodaj navzgor). Na koncu smo podali še smernice za raziskovanje naravnanosti iz prvoosebnega 
vidika.</Opis>
  <TujJezik_Opis>We perceive, experience, and understand the world according to our attitude. In this master’s 
thesis, attitude is defined as the sum of top-down factors influencing experience. Attitude is 
considered both a factor in the process of perception and experiencing and an essential constitutive 
element of the perceptual or experiential outcome. Although an increasing number of theories 
acknowledge the role of attitude, they do not yet provide methods for measuring it or 
demonstrating how it can be made measurable—attitudes have not yet been operationalized. To 
address this issue, we first identified models of perception and first-person approaches that 
consider the role of attitude. We then compared these models, extracting recurring categories 
frequently present across them. Finally, we examined whether any of the selected models offer 
possibilities for operationalizing attitudes. The models were selected based on the following 
inclusion criteria: the model includes attitude as an essential part of the perceptual or experiential 
process and it explains this process holistically. Recurring categories included in the models were 
as follows: typology of attitude, the ability to intentionally change one’s attitude, directing 
attention as a factor of attitude, the possibility of measuring attitude, the applicability of the model 
to first-person perspective, and the ability to determine the relationship between top-down (TD) 
and bottom-up (BU) processing. It was found that the TD:BU processing ratio is one of the key 
categories for operationalizing attitudes and can be determined in all selected models. This ratio 
plays a significant role in translating theoretical findings into practical applications, such as 
understanding the influence of demand characteristics on experience in laboratory settings. In 
conclusion, we propose various types of meditation as methods for cultivating different kinds of 
attitudes for research purposes and introduce a third-person paradigm to investigate differences 
between relationship focused attitude (associated with top-down influences) and content focused 
attitude (associated with bottom-up influences). Lastly, we offer guidelines for studying attitudes 
from a first-person perspective.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>naravnanost</Beseda>
    <Beseda>zaznavanje</Beseda>
    <Beseda>doživljanje</Beseda>
    <Beseda>operacionalizacija</Beseda>
    <Beseda>procesiranje od zgoraj 
navzdol (ZN)</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>attitude</Beseda>
    <Beseda>perception</Beseda>
    <Beseda>experience</Beseda>
    <Beseda>operationalization</Beseda>
    <Beseda>top-down processing (TD)</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>S. Pajmon</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2025-04-24 08:30:43</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2025-04-24 08:30:47</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2025-04-25 07:27:04</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2025</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>56 str.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="145016" Ime="Sabina" Priimek="Pajmon" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="445263875" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="16968" Ime="Urban" Priimek="Kordeš" AltIme="Urban Kordež" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="4630627" Afiliacija="" ArrsID="18389" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">159.937(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">184497</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/234216451">234216451</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="209700" DatotekaNRID="14227477" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="1170740" VelikostDatotekeKratko="1,12 MB" DatumVstavljanja="2025-04-24 08:30:48" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>39606.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>39606.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>841941EC4F5885CB819803FD9358AB75</MD5>
      <SHA256>dbbe8ad77b581e7cca9fb3a7463abbff325166755a0589a5256e6710cc3c5075</SHA256>
      <UUID>83df34b6-20d4-11f0-b232-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=209700</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="192606"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="20" Kratica="PEF" ZavodEvsID="0000074" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Pedagoška fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
