20.500.12556/RUL-166767 Doživljanje kot proces literarne interpretacije Experiencing as a process of litera interpretation Skrbno posvečanje doživljanju, procesu literarne interpretacije, lahko pripomore k boljši empatiji, temu osnovnemu pogoju humanejše družbe, hkrati pa vzporedno ponuja večjo mero užitka ali ugodja pri razvijanju literarne zmožnosti. Empatija, sposobnost razumevanja čustev, mišljenja in dejanj druge osebe, namreč omogoča dostop do notranjega doživljanja drugega, hkrati pa tudi spoznavanja sebe. Sodobne raziskave v literarni vedi posvečajo največ pozornosti pripovedni empatiji, kjer najpomembnejša raziskovalka Suzanne Keen izpostavlja kar tri empatije, to je besedilno, bralčevo in avtorjevo. Doživljanje med teoretiki argumentirano zagovarjata Felski in Vernay: prva se zavzema za čustveni pristop kot ukrep za povečanje zanimanja za književnost, drugi ga zagovarja kot boj proti suhoparni interpretaciji in pri tem predlaga opuščanje neosebnih izjav, fraz in majestetičnega plurala ter posnemanje t. i. impresionistične kritike. V pokušini doživljanja dveh pesmi na koncu razprave povzemam svoje predloge: prvemu, glasnemu branju in pogovoru o prvih bralnih vtisih posvetiti več časa, na branje se pripraviti, ustvariti posebno razpoloženje za poslušanje pesmi in dialoškost doživljanja, v vprašanjih upoštevati identifikacijo s pesemskim jazom in vživljanje v lirsko situacijo. Careful dedication to experientiality, as part of the process of literary interpretation, can contribute to better empathy, the basic condition of a more humane society, and at the same time offer a greater degree of pleasure or satisfaction in developing one’s literary ability. Empathy, the ability to understand the emotions, thoughts and actions of another person, enables access to the inner experience of the other person, and at the same time also to knowledge of oneself. Modern research in literary studies pays the most attention to narrative empathy, where the most important researcher, Suzanne Keen, points out as many as three empathies, i.e. textual, reader’s and author’s. Felski and Vernay defend experientiality in this context with various arguments from theorists: the first advocates an emotional approach as a way to increase interest in literature, the second defends it as a fight against dry interpretation and in doing so suggests abandoning impersonal statements, phrases and the majestic plural and imitating the so-called impressionist criticism. At the end of the discussion, I will summarize my suggestions: devote more time to reading and talking about first reading impressions, prepare for the reading aloud, create a special mood for listening to the poem and the dialogic nature of the experience, and in the follow-up questions take into account identification with the poetic self and immersion in the lyrical situation. literarna interpretacija doživljanje empatija literary interpretation experience empathy true false true Slovenski jezik Angleški jezik Licenca navedena na pristajalni strani članka. Članek v reviji 2025-01-24 09:07:44 2025-01-24 09:07:44 2025-01-25 04:13:10 0000-00-00 00:00:00 2024 0 0 Str. 237-250 št. 3 Letn. 69 2024 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 82.09 0021-6933 10.4312/jis.69.3.237-250 210817795 Alojzija+Zupan+Sosic.pdf Alojzija+Zupan+Sosic.pdf 1 C80483830A31791A9AA3DDC5638DE266 65a7384c592c82efb396b76bc2f1e6dfc8ac49887505344303214fb422cfae19 9406e80c-da2a-11ef-b232-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=198640 https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/18198 1 7eae7214-da29-11ef-b232-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=198639 Filozofska fakulteta Jezik in slovstvo 0 0 0