<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="166636" NadgradivoID="5556" NRID="25739073" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=166636" StOgledov="646" StPrenosov="224" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-28 23:36:24" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-166636">20.500.12556/RUL-166636</PID>
  <Naslov>Mimesis in umetnost v času nevromorfnih tehnologij</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Mimesis and art in the age of aeuromorphic technologies</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Sodobna odkritja v razvoju umetne inteligence se interdisciplinarno
povezujejo z odkritji v nevroznanosti, kibernetiki in biomimetiki. Temeljna
tendenca pri raziskovanju inteligentnih strojev temelji na posnemanju
možganskih procesov; gre torej za posebno obliko mimetičnih postopkov,
kjer tehnološko posnema organsko, torej naravno. Odkritje nevromorfnih
tehnologij (sinaptičnih čipov in umetnih nevronov) je kibernetičnim
možganom omogočilo visoko stopnjo plastičnosti, torej prilagodljivosti in
odzivnosti na hitre spremembe vnesenih podatkov ter njihovo obdelavo, ki je
bližje organizmu kot mehanizmu. Ločevanje med umetnim in naravnim, ki je
še pred desetletjem temeljilo na izpostavljanju razlik med umetnimi sistemi, ki
jih poganja programirana koda (determinizem), in živimi, čutečimi organizmi,
ki so epigenetsko odzivni na okolje, postaja vse bolj obsoletno.
V humanističnih znanostih, filozofiji, estetiki in umetnosti se porajajo
miselne tendence, ki poskušajo razumeti širši pomen integracije pametnih
strojev v procesih komunikacije, ustvarjalnosti in imaginacije na ravni družbe
ali posameznika, saj uporaba umetne inteligence sproža vidne spremembe
mentalnih procesov individuacije, kognicije, pomnjenja, razmišljanja in
doživljanja. Prispevek se opira na izbrane filozofske premise o tehnološkem
(Malabou, Stiegler) ter razmišlja o vidikih nove tehnološke mimetičnosti v
razmerju do tradicionalnih pojmov pasivnega mimesisa in imitacije, razlik
med kopijo in originalom, modelom in simulacijo. Koncept mimesisa v luči
sodobnih nevroznanstvenih konceptov možganske plastičnosti in zrcalnih
nevronov (fiziološke podlage posnemanja, empatije in sočutja) z aplikacijami
v domeni kibernetike in nevrotehnologij pridobiva nove pomene, saj poraja
vprašanja o vlogi posnemanja, imaginacije in ustvarjalnosti v procesih
konstitucije zavesti in sebstva tudi pri inteligentnih strojih.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Modern advances in the development of artificial intelligence are
interdisciplinary with discoveries in neuroscience, cybernetics and
biomimetics. The basic tendency in intelligent machine research is to mimic
brain processes; it is therefore a special form of mimetic process, where
the technological mimics the organic, i.e. the natural. The discovery of
neuromorphic technologies (synaptic chips and artificial neurons) has enabled
the cybernetic brain to have a high degree of plasticity, i.e. adaptability and
responsiveness to rapid changes in the input of data, and to process it in a
way that is closer to an organism than a mechanism. The distinction between
the artificial and the natural, which a decade ago was based on highlighting
the differences between artificial systems driven by programmed code
(determinism) and living, sentient organisms that are epigenetically responsive
to their environment, is becoming increasingly obsolete.
There are emerging trends of thought in the humanities, philosophy,
aesthetics and the arts that seek to understand the broader significance of
the integration of intelligent machines in the processes of communication,
creativity and imagination at the level of society or the individual, since the
use of artificial intelligence triggers visible changes in the mental processes
of individualisation, cognition, memory, thinking and experience. The paper
draws on selected philosophical premises on the technological (Malabou,
Stiegler) and reflects on aspects of the new technological mimetic in relation
to traditional notions of passive mimesis and imitation, the differences
between copy and original, model and simulation. The concept of mimesis,
in the light of contemporary neuroscientific concepts of brain plasticity
and mirror neurons (the physiological basis of imitation, empathy and
compassion), is acquiring new meanings with applications in the domain of
cybernetics and neurotechnologies, as it raises questions about the role of
imitation, imagination and creativity in the processes of the constitution of
consciousness and the self, even in intelligent machines.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>nevroznanost</Beseda>
    <Beseda>nevromorfne tehnologije</Beseda>
    <Beseda>mimesis</Beseda>
    <Beseda>posnemanje</Beseda>
    <Beseda>umetna inteligenca</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>neuroscience</Beseda>
    <Beseda>neuromorphic technologies</Beseda>
    <Beseda>mimesis</Beseda>
    <Beseda>imitation</Beseda>
    <Beseda>artificial intelligence</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>true</JeRecenzirano>
  <Zaloznik></Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="" DRIVER="info:eu-repo/semantics/other">Neznano</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2025-01-20 08:34:26</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2025-01-20 08:34:27</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2025-01-21 03:59:12</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2024</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>Str. 61-72, 240-241</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>Zaloznikova</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>Objavljeno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="5" Kratica="CC BY-SA 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl" Logo="by-sa.png" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/licence/by-sa.png" DatumZacetkaLicenciranja="" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="17577" Ime="Uršula" Priimek="Berlot Pompe" AltIme="Uršula Berlot; Uršula Pompe Berlot; Uršula Berlot Pompe" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="7458659" Afiliacija="" ArrsID="34059" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">7.01</Identifikator>
    <Identifikator ID="15" Sifra="DOI" Naziv="DOI" URL="http://dx.doi.org/10.51938/9789612974633">10.51938/9789612974633</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/220247811">220247811</Identifikator>
    <Identifikator ID="13" Sifra="OceCobissID" Naziv="OceCobissID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/215497731">215497731</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="198377" DatotekaNRID="14080738" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="232076" VelikostDatotekeKratko="226,64 KB" DatumVstavljanja="2025-01-20 09:00:42" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>Mimesisinumetnostvcasu.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>Mimesisinumetnostvcasu.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>6E482972AACB0392AA81D4A08E07F9B9</MD5>
      <SHA256>b35b322c3e417b6a8b35214e923938e3bf1856e5bc7f1fddaf33dfb6db598b4b</SHA256>
      <UUID>dfa04c0f-d703-11ef-b232-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=198377</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="31644"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
    <Datoteka ID="198376" DatotekaNRID="0" NamenDatotekeID="5" NamenDatoteke="Izvorni URL" FormatDatotekeID="56" FormatDatoteke="URL" MIME="text/url" IkonaFormata="url.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/url.png" VelikostDatoteke="0" VelikostDatotekeKratko="0,00 KB" DatumVstavljanja="2025-01-20 08:34:28" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="1">
      <Naziv></Naziv>
      <OrgNaziv></OrgNaziv>
      <URL>https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/692</URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5></MD5>
      <SHA256></SHA256>
      <UUID>35efc7d9-d700-11ef-b232-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=198376</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="4" Kratica="ALUO" ZavodEvsID="0000056" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Akademija za likovno umetnost in oblikovanje</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="1.16" Koda="1.16" Naziv="Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji" SchemaOrg="Chapter"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
