<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="165313" NadgradivoID="0" NRID="25443804" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=165313" StOgledov="783" StPrenosov="305" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-03 17:29:37" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="1000316" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-165313">20.500.12556/RUL-165313</PID>
  <Naslov>Razvoj algoritma za kratkoročno napoved odstopanj v elektroenergetskem sistemu Slovenije</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Development of a Short-Term Forecasting Algorithm for Imbalances in the Slovenian Power System</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Odstopanja v elektroenergetskem sistemu zaradi vse večjega vključevanja obnovljivih virov energije postajajo čedalje večja. Pomanjkanje kratkoročnih napovedi odstopanj operaterjem v republiškem centru vodenja otežuje izravnavo sistema in povečuje stroške. V kontekstu te problematike smo razvili algoritem za kratkoročno napoved odstopanj, s ciljem izboljšanja ekonomske učinkovitosti in s tem zmanjšanja stroškov izravnave ter optimalnega koriščenja virov za izravnavo odstopanj.   

V okviru magistrskega dela je bilo raziskano tehnično ozadje izravnav, ki jih s pomočjo različnih mehanizmov izvajajo operaterji. Na podlagi raziskanega področja smo pridobili globlje razumevanje ključnih problemov in izzivov, povezanih z izravnavo elektroenergetskega sistema. Raziskali smo teoretične osnove napovedovanja, pri čemer smo podrobneje predstavili najučinkovitejše pristope za napovedovanje obravnavanega problema. 

Analizirali in obdelali smo historične podatke, ki so služili kot osnova za razvoj in učenje modela kratkoročnih napovedi, ki temelji na metodah strojnega učenja. Zaradi pomanjkanja kratkoročnih napovedi smo razvili korekcijski model, ki temelji na preprostih matematičnih relacijah. Tako smo za izbrano obdobje neposredno primerjali natančnost razvitih modelov. 

Analiza rezultatov izpostavlja, da je v trenutni fazi razvoja preprost korekcijski model natančnejši od modela strojnega učenja. Glavni razlog za nekoliko slabše rezultate modela strojnega učenja pripisujemo omejenemu naboru vhodnih parametrov. Z vključitvijo dodatnih vhodnih parametrov, predvsem napovedjo vremena in napovedjo proizvodnje iz obnovljivih virov energije pričakujemo izboljšanje natančnosti modela strojnega učenja. Implementacija razvitega algoritma bo operaterjem omogočila učinkovitejšo ročno izravnavo odstopanj.</Opis>
  <TujJezik_Opis>The system imbalances are becoming severer due to increasingly integration of renewable energy sources. Lack of short-term predictions is making balancing the system more difficult for the system operator to handle and increases costs. In this context, we have developed an algorithm for short-term forecasting of system imbalances, with the aim of improving economic efficiency, thereby reducing the cost of balancing and optimal use of resources.

Within the framework, the technical background of balancing the system, which are carried out by operators with the help of various mechanisms, was investigated. Based on the researched area, we gained a deeper understanding of the key problems and challenges related to the balancing of the power system. We explored the theoretical foundations of forecasting and described the most affective approaches for the problem under consideration. 

During the work, historical data was analysed and processed, which served as the basis for the development and learning of a short-term forecast model based on machine learning methods. Due to the lack of short-term forecasts, we developed a correction model based on simple mathematical principles. this allowed us to directly compare the accuracy of the developed models.

The analysis of the results shows that, at the current stage of development, a simple correction model is more accurate than a machine learning model. The reason for the slightly lower accuracy of the machine learning model is the limited set of input parameters. By including additional input parameters, especially the weather forecast and the forecast of production from renewable energy sources, we expect an improvement in the accuracy of the machine learning model. The implementation of the developed algorithm will enable operators to handle system imbalances with enhanced operational efficiency.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>operater</Beseda>
    <Beseda>odstopanje v sistemu</Beseda>
    <Beseda>napoved odjema</Beseda>
    <Beseda>strojno učenje</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>operator</Beseda>
    <Beseda>system imbalances</Beseda>
    <Beseda>load forecast</Beseda>
    <Beseda>machine learning</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik></Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2024-12-02 09:15:00</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2024-12-02 09:15:06</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2024-12-16 11:26:33</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2024</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="117109" Ime="GREGOR" Priimek="TADEL" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="28182" Ime="Miloš" Priimek="Pantoš" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">62875</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/219207683">219207683</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="196406" DatotekaNRID="14002432" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="2354492" VelikostDatotekeKratko="2,25 MB" DatumVstavljanja="2024-12-02 09:15:09" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>Tadel_Gregor_-_Razvoj_algoritma_za_kratkorocno_napoved_odstopanj_v_elektroenergetskem_sistemu_Sl.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>Tadel_Gregor_-_Razvoj_algoritma_za_kratkorocno_napoved_odstopanj_v_elektroenergetskem_sistemu_Sl.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>A1634893CF5664A0DAFC91053FE1FBF9</MD5>
      <SHA256>2b69aeb2248c1a54595ba18937315323f2be548a8dfb7e97e0d7812012c1a37f</SHA256>
      <UUID>1dcd7264-b085-11ef-b232-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=196406</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="39401"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="27" Kratica="FE" ZavodEvsID="0000060" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za elektrotehniko</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
