<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="164355" NadgradivoID="0" NRID="25378429" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=164355" StOgledov="963" StPrenosov="253" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-11-20 19:21:29" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-164355">20.500.12556/RUL-164355</PID>
  <Naslov>Razvijanje večjezičnosti v osnovnih in srednjih šolah v povezavi z referenčnim okvirjem za pluralistične pristope k jezikom in kulturam</Naslov>
  <Podnaslov>magistrsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Development of Plurilingualism in Primary and Secondary Schools in Slovenia, Related to the Framework of Reference for Pluralistic Approaches to Languages and Cultures</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je definicija večjezičnosti zapisana kot znanje in redna raba več jezikov, a učitelji jezikov nikoli ne poučujejo le jezika, ampak hkratno tudi kulturo, ki je neločljivo povezana z njim. Razvijanje večjezičnosti torej vključuje tudi razvijanje medkulturne zmožnosti. Ta učencem ne omogoča samo razumevanja drugih kultur, ampak tudi boljše razumevanje lastne in jih odmika od lastnih kulturnoizvornih domnev. Dandanes se pri učenju oziroma poučevanju jezikov uporabljajo večjezični pristopi. To so pristopi, ki vključujejo uporabo več jezikov in kultur. A opisniki, s katerimi bi preverili raven znanja, spretnosti in stališč, ki so cilji teh pristopov, so pomanjkljivi. Zato je Svet Evrope razvil ROPP, Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam. Ta služi za razvoj učnih načrtov ter ustvarjanje povezav med razvijanjem sporazumevalnih zmožnosti med jeziki in povezav med pluralističnimi pristopi. 
Referenčni okvir za pluralistične pristope vsebuje tri glavne domene. Te so: znanje, stališča in spretnosti, ki so razširjene v razdelke in konkretnejše opisnike. S pomočjo ROPP smo ugotovili, v kolikšni meri vrtci in osnovne šole (obravnavani skupaj) ter srednje šole razvijajo večjezičnost. Opisnike smo v okviru projekta Jeziki štejejo med letoma 2017 in 2021 poslali trem vrtcem, štirinajstim osnovnim šolam in osmim srednjim šolam po Sloveniji. Rezultate smo prikazali za vrtce in osnovne šole skupaj ter posebej za srednje šole. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja statistično značilna razlika med vzgojno-izobraževalnimi ustanovami in opisniki domen, s katerimi izobraževalne ustanove razvijajo večjezičnost, in sicer v petih letih skupaj ter v posameznih letih raziskave. Z grafičnimi prikazi, v katerih smo rezultate uredili po letih raziskave, smo dokazali, da učitelji v pouk jezika premalo vključujejo kulturno dimenzijo. V raziskavi smo prav tako odgovorili na raziskovalne hipoteze, pri čemer smo analize ločili na vzgojno-izobraževalni zavod. S pomočjo statističnih testov smo ugotovili, da vzgojno-izobraževalne ustanove najbolj spodbujajo in dosegajo domeni znanja in spretnosti, medtem ko ima domena stališč dosledno najnižji rezultat. S statističnimi testi smo prav tako ugotovili, da so vse tri domene razvitejše v osnovnih šolah in vrtcih kot v srednjih šolah, iz česar lahko sklepamo, da je razvoj večjezičnosti na podlagi opisnikov ROPP intenzivnejši v zgodnjem izobraževanju.</Opis>
  <TujJezik_Opis>The Slovenian dictionary defines multilingualism as the knowledge and regular use of several languages. However, language teachers never teach just one language, but also the culture that is inextricably linked to it. The development of multilingualism therefore also includes the development of intercultural competence. This enables learners not only to understand other cultures, but also to better understand their own and to decentre (disengage from) their own cultural assumptions. Nowadays, pluralistic approaches are used in language learning or teaching. These are approaches that involve the use of multiple languages and cultures. However, there is a lack of criteria to test the level of knowledge, skills and attitudes that are the goal of these approaches. For this reason, the Council of Europe has developed FREPA, The Reference Framework for Pluralistic Approaches to Languages and Cultures . FREPA serves to develop curricula, make connections between the development of communicative competence across languages and make connections between the pluralistic approaches themselves. 
The FREPA reference framework contains three main domains: knowledge, attitudes and skills, which are expanded into sections and more specific descriptors. The Framework was used to determine the extent to which nursery and primary schools (considered together) and secondary schools develop multilingualism. The descriptors were sent to three kindergartens, fourteen primary schools and eight secondary schools across Slovenia between 2017 and 2021 as part of the Languages Matter project. The results were shown for both kindergartens and primary schools and for secondary schools. The survey aimed to determine whether there was a statistically significant difference between the educational institutions and the domain descriptors institutions used to develop multilingualism, both over the five years and over the years of the survey. By using graphical representations where the results were organised by survey year, we have shown that teachers do not sufficiently integrate cultural awareness and cultural instruction into their language teaching. The study also answered the research hypotheses, where we separated the analyses by educational institution. Using statistical tests, we found that educational institutions promoted and rated the knowledge and skills domain the highest, while the attitudes domain was consistently rated the lowest. Statistical tests also showed that all three domains were more developed in primary schools and kindergartens than in secondary schools, suggesting that the development of multilingualism based on the FREPA/CARA descriptors is more intensive in early education.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>večjezičnost</Beseda>
    <Beseda>referenčni opisniki</Beseda>
    <Beseda>Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in h kulturam (ROPP)</Beseda>
    <Beseda>tuji jeziki</Beseda>
    <Beseda>učenje in poučevanje tujega jezika</Beseda>
    <Beseda>znanje</Beseda>
    <Beseda>spretnosti</Beseda>
    <Beseda>stališča</Beseda>
    <Beseda>jezikovni pouk</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>Multilingualism</Beseda>
    <Beseda>A Framework of Reference for Pluralistic Approaches to Languages and Cultures (FREPA)</Beseda>
    <Beseda>foreign languages</Beseda>
    <Beseda>foreign language learning and teaching</Beseda>
    <Beseda>knowledge</Beseda>
    <Beseda>skills</Beseda>
    <Beseda>attitudes</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>M. Podgoršek</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2024-10-23 08:30:38</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2024-10-23 08:30:44</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2024-11-06 03:31:49</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2024</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>57 str.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo>1970-01-01</EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="140663" Ime="Maja" Priimek="Podgoršek" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="417460483" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="22468" Ime="Karmen" Priimek="Pižorn" AltIme="Karment Pizorn" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="5096803" Afiliacija="" ArrsID="21612" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="20672" Ime="Miha" Priimek="Matjašič" AltIme="M. Matjašič; M Matjašič" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="226534243" Afiliacija="" ArrsID="38368" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">81&#039;246.3:37</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">170115</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/213075715">213075715</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="194701" DatotekaNRID="0" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="2286948" VelikostDatotekeKratko="2,18 MB" DatumVstavljanja="2024-10-23 08:30:44" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>34754.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>34754.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>C941CBD05D2BEB54B7EE9E9CF019F3C0</MD5>
      <SHA256>b0a73b5f08691f96b2e3d450a183c88e40f8779c50440732310393c229c5ceb0</SHA256>
      <UUID>0a74a1cf-9108-11ef-b232-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=194701</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="148267"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="20" Kratica="PEF" ZavodEvsID="0000074" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Pedagoška fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
