20.500.12556/RUL-164125 Georgij Florovski in zgodovina v teologiji Georges Florovsky and history in theology Prispevek prinaša pregled glavnih idej Georgija Florovskega (1893–1979), enega izmed najuglednejših pravoslavnih teologov in zgodovinarjev 20. stoletja. Obravnavani sta dve medsebojno povezani temi: vizija intelektualne in cerkvene prenove, ki jo Florovski imenuje neopatristična sinteza, ta pa izhaja iz njegovega pojmovanja (odrešenjske) zgodovine kot jedra krščanske izkušnje in ključne razsežnosti božjega razodetja. Glede zgodovine avtor prispevka meni, da so takšna stališča v delih Florovskega, zlasti v Poslanstvu krščanskega zgodovinarja (1959) kot najbolj reprezentativnem besedilu, dosledno pojasnjena in skoraj vseskozi prisotna. Po drugi strani se zdi, da se neopatristična sinteza Florovskega – kljub uporabi v monumentalni študiji Poti ruske teologije (1937) in vplivu na (post)moderno pravoslavno teološko misel – opira na posplošene trditve, kot je poziv o prevzetju ,miselnosti‘ (grških) cerkvenih očetov. Na tak način Florovski poudarja pomen zgodovine kot večplastne resničnosti tako v duhovno-ekleziološkem kakor tudi empirično-zgodovinopisnem pogledu. This article offers an overview of the main ideas of Georges Florovsky (1893–1979), one of the most renown Eastern Orthodox theologians and historians of the twentieth century. Here, two interconnected subjects are addressed: a vision of intellectual and ecclesiastical renewal which Florovsky himself defined as neopatristic synthesis originating from his conceptualization of (salvation) history as a core of Christian experience and the crucial dimension of Divine revelation. Concerning history, the author of this article finds those ideas to be consequently explained and almost omnipresent in Florovsky’s writings, The Predicament of the Christian Historian (1959) being the most representative text. On the other hand, Florovsky’s neopatristic synthesis, despite its application in the monumental study Ways of Russian Theology (1937) and influence on the (post)modern Eastern Orthodox thought, seems to rely on generalizations, for example, the call to adopt the ʻmindʼ of the (Greek) Church fathers. In this way, the author accentuates the importance of history as a complex reality both in a spiritual-ecclesiological and empirical-historiographical perspective. neopatristična sinteza zgodovina odrešenja cerkveni očetje pravoslavje ruska teologija neopatristic synthesis salvation history Church fathers Eastern Orthodoxy Russian theology true false true Slovenski jezik Angleški jezik Članek v reviji 2024-10-17 07:26:46 2024-10-17 07:26:46 2024-10-18 04:18:04 0000-00-00 00:00:00 2022 0 0 Str. 639-650 [št.] 3 Letn. 82 2022 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2022-01-01 271.2-18-9Florovski G. 0006-5722 10.34291/BV2022/03/Malmenvall 134734595 Malmenvall.pdf Malmenvall.pdf 1 DC31CAA39D90788EC748B059B333344B ff0e3b20254112172c3b37d50859c03acaad9c7f37f45af193e2d7f8a51d4210 26a589d6-8c48-11ef-b232-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=194261 https://www.teof.uni-lj.si/zaloznistvo/bogoslovni-vestnik/bogoslovni-vestnik-82-2022-3 0 0d78744a-8c4e-11ef-b232-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=194272 Teološka fakulteta Bogoslovni vestnik 0 0 0