20.500.12556/RUL-163860 The reception of Aristotle in Martin Luther’s late theological writings Sprejemanje Aristotela v poznih teoloških delih Martina Lutra The ambiguous legacy of Martin Luther, the sixteenth-century German reformer, includes his expressive, intellectual reactions to Aristotle’s ideas. His vehement criticism of the ancient philosopher in some of his later writings may have eclipsed Luther’s more balanced reception of Aristotle in his early career. Furthermore, careful distinctions must be made between Luther’s views on medieval Aristotelianism vs the original ideas of Aristotle. Finally, when assessing the German reformer’s appraisal of Aristotle, it is vital to distinguish between the vertical, coram Deo, horizontal, coram hominibus, human situatedness, and interaction dimensions. This article argues that, despite the strong rejection of Aristotle’s usefulness for theology by Luther, we can discern a limited use of Aristotelian categories by Luther when dealing with some matters of politics and ethics (the rule of law in a state and an individual’s virtues). Based on Luther’s mature writings, we will examine Luther’s notions of sin, concupiscence, justification, divine grace, and human will, as these topics resonate in his treatment of Aristotle’s philosophical heritage. Dvoumna zapuščina Martina Lutra, nemškega reformatorja iz 16. stoletja, vključuje njegove čustvene odzive na Aristotelove ideje. Zdi se, da je Lutrova ostra kritika antičnega filozofa v nekaterih njegovih poznih delih zameglila bolj uravnoteženo sprejemanje Aristotela v zgodnjih letih. Poleg tega je treba izpostaviti jasno razlikovanje med Lutrovim pogledom na srednjeveški aristotelizem in izvornimi Aristotelovimi idejami. Pri obravnavi vrednotenja, ki ga je o Aristotelu izražal nemški reformator, je nadalje ključno, razlikovati med vertikalno (coram Deo) in horizontalno (coram hominibus) razsežnostjo človeškega stanja in sporazumevanja. Članek zagovarja stališče, da je kljub izrazitemu zavračanju koristnosti Aristotela za teologijo pri Lutru mogoče opaziti omejeno rabo aristotelskih kategorij na področju političnih in etičnih zadev (vladavina prava v državi in kreposti pri posameznih osebah). Na podlagi Lutrovih zrelih spisov obravnavamo njegovo razumevanje greha, poželenja, opravičenja, božje milosti in človeške volje, saj prav te teme odmevajo skozi njegovo obravnavo Aristotelove filozofske dediščine. Aristotle Aristotelianism Martin Luther justification reason free will Aristotel aristotelizem Martin Luther opravičenje razum svobodna volja true false true Angleški jezik Slovenski jezik Članek v reviji 2024-10-14 07:20:24 2024-10-14 07:20:26 2024-10-15 12:16:55 0000-00-00 00:00:00 2021 0 0 Str. 23-33 [št.] 1 Letn. 81 2021 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2021-01-01 274-28:929Luther M. 0006-5722 10.34291/BV2021/01/Vodenko 86953731 Vodenko.pdf Vodenko.pdf 1 B49100D1516BA2004D5D43564A9E8E80 0da8c994f0bfaa98cd569cc828b4c6de653de2beb9373c8910d439ac775e8d73 cbc697ad-89eb-11ef-b232-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=193811 https://www.teof.uni-lj.si/zaloznistvo/bogoslovni-vestnik/bogoslovni-vestnik-81-2021-1 0 28d1cdf8-89ed-11ef-b232-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=193818 Teološka fakulteta Bogoslovni vestnik 0 0 0