20.500.12556/RUL-163386 Pilgrimage and polemics early reception of Latin Christendom in Kievan Rus’ between Byzantine normativity and practical decisions Romanje in polemika zgodnja recepcija latinskega krščanstva v Kijevski Rusiji med bizantinsko normativnostjo in praktičnimi odločitvami This article analyses the main traits of reception of Latin (Roman Catholic) Christendom in Kievan Rus’, drawing from the notion of its confessional »otherness« in relation to the Eastern Orthodox norm. The mentioned reception is studied according to the East Slavic narrative sources written at the end of the eleventh and beginning of the twelfth centuries, i.e., directly after the »Great Schism« (1054) between Constantinople and Rome. The author of this article accentuates the complexity of the Rus’ attitude towards Latin Christians on various levels: 1) upholding the official Orthodoxy, following the Byzantine doctrinal themes as adopted in Church Slavic polemical literature, while, simultaneously, 2) respecting practical considerations of dynastic ties between the East Slavic political elite and ruling families of the neighbouring Latin world, 3) and venerating particular Latin saints. In this respect, special consideration is given to the travel diary on the Holy Land titled Life and Pilgrimage of Daniel, the Hegumen of the Land of Rus’, serving as a prime example of encountering confessional differences. Daniel’s Pilgrimage is placed within the political and cultural context after the First Crusade during the Frankish rule over Palestine; it brings some valuable testimonies about the »Latin-Greek« relations in the Kingdom of Jerusalem as perceived by an educated ecclesiastical traveller, himself originating from an Eastern Orthodox environment. Daniel’s thematization of his confessional »other« in the Holy Land reveals a similar ambiguity in the case of Rus’ itself: on a declarative level, the polemical writings of the Kievan metropolitans testify about a negative position on the »Latin heresies«; on the other hand, common veneration of particular saints, such as Olaf of Norway or Magnus of Orkney, and decisions of the East Slavic princes confirm the permanence of intercultural contacts and pragmatic willingness to cooperate with the neighbouring Catholic polities (Sweden, Poland, Hungary) in forming dynastic marriages and military alliances. Članek analizira glavne značilnosti recepcije latinskega (rimskokatoliškega) krščanstva v Kijevski Rusiji, pri čemer se opira na predstavo o konfesionalni »drugosti« v razmerju do pravoslavne norme. Omenjena recepcija je proučena v skladu z vzhodnoslovanskimi pripovednimi viri, sestavljenimi ob koncu 11. in na začetku 12. stoletja, to je neposredno po »velikem razkolu« (1054) med Konstantinoplom in Rimom. Avtor članka poudarja večplastnost staroruskega2 odnosa do latinskih kristjanov na različnih ravneh: 1. podpiranje uradne pravovernosti, sledeč bizantinskim doktrinarnim temam, ki jih prevzema cerkvenoslovanska polemična literatura; 2. istočasno upoštevanje praktičnih premislekov pri sklepanju dinastičnih vezi med vzhodnoslovansko politično elito in vladajočimi rodbinami sosednjega latinskega sveta; 3. čaščenje določenih latinskih svetnikov. V tem pogledu je posebne pozornosti deležen potopis po sveti deželi Življenje in romanje Danijela, igumana z Ruske zemlje, ki služi kot reprezentativen primer srečevanja konfesionalnih razlik. Danijelovo Romanje se umešča v politični in kulturni kontekst po prvi križarski vojni med frankovsko vladavino nad Palestino; prinaša nekaj dragocenih pričevanj o »latinsko-grških« odnosih v Jeruzalemskem kraljestvu, kakor jih je razumel izobraženi cerkveni popotnik iz pravoslavnega okolja. Danijelova tematizacija svojega konfesionalnega »drugega« v Sveti deželi razkriva podobno dvoumnost v stari Rusiji sami: na deklarativni ravni spisi kijevskih metropolitov pričujejo o negativnem stališču do »latinskih herezij«; po drugi strani skupno čaščenje določenih svetnikov, na primer Olafa Norveškega ali Magnusa Orkneyskega, in odločitve vzhodnoslovanskih knezov potrjujejo stalnost medkulturnih stikov in pragmatično voljo po sodelovanju s sosednjimi katoliškimi političnimi tvorbami (Švedsko, Poljsko, Ogrsko) pri sklepanju dinastičnih porok in vojaških zavezništev. Kievan Rus’ interconfessional relations intercultural contacts Kingdom of Jerusalem hegumen Daniel pilgrimages hagiography Kijevska Rusija medkonfesionalni odnosi medkulturni stiki Jeruzalemsko kraljestvo iguman Daniel romanja hagiografije true false true Angleški jezik Slovenski jezik Članek v reviji 2024-10-07 07:27:23 2024-10-07 07:27:24 2024-10-10 03:23:38 0000-00-00 00:00:00 2023 0 0 Str. 43-69 št. 1 Letn. 78 2023 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2023-01-01 271-9(47)"653" 2335-4127 10.34291/Edinost/78/01/Malmenvall 168264707 Malmenvall.pdf Malmenvall.pdf 1 8E1042960FBA2BA87FFFEB2EF518F29E 11464575b8cc2945210c0ead714ae2f8d29cf747395915ffade3eab29ba7cc3d a93ae624-846c-11ef-b232-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=192994 https://www.teof.uni-lj.si/zaloznistvo/edinost-in-dialog/edinost-in-dialog-78-2023-1 0 baa24dec-8476-11ef-b232-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=192998 Teološka fakulteta 0 0 0