<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="162539" NadgradivoID="0" NRID="25152016" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=162539" StOgledov="995" StPrenosov="215" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-05-16 14:03:22" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-162539">20.500.12556/RUL-162539</PID>
  <Naslov>Laboratorijski preskusi lastnosti mineralnih agregatov v fluvialni abraziji grobih sedimentov</Naslov>
  <Podnaslov>doktorska disertacija</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Laboratory tests of mineral aggregates’ properties in fluvial abrasion of coarse sediments</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov>doctoral dissertation</TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Fluvial abrasion participates in the shaping of fluvial environments and the Earth&#039;s landscape overall.
Highly complex and dynamic fluvial abrasion processes are influenced by numerous parameters,
including lithology of abraded sediments, flow conditions, and weathering of sediments. In the scope of
this thesis, the different parameters influencing abrasion behaviour were investigated, in order to better
understand and describe the changes abraded sediment particles undergo due to abrasion. The
parameters considered were energetic conditions of experimental abrasion (amount of introduced
energy, or mechanical work, and power of experimental abrasion), granulometric properties of abraded
sediments, and weathering (frost weathering).
Abrasion experiments were carried out in several experimental set-ups on natural fluvial sediment
(sediment from the Suhorica stream) and on quarried aggregates (quarried dolomite). Experiments were
carried using standardised equipment, widely used for material testing, with modified testing
procedures. Changes in mass (and size) and morphology of tested samples were examined during cyclic
abrasion in different conditions of abrasion in micro-Deval and Los Angeles machines. Morphology
changes of sediment particles, in three aspects of particles’ morphology, were determined from dynamic
image analysis of the particles between the abrasion cycles. The influence of frost weathering on
abrasion behaviour was investigated by artificial frost weathering (in a laboratory climatic chamber) of
the samples before their abrasion in a micro-Deval machine. Different energetic conditions of abrasion
were defined by introduction of mass loss per power density – describing the amount of mass loss per
unit mass at a given power of abrasion with the aim to be able to compare different abrasion settings
between each other. The results of the abrasion experiments showed that the abrasion coefficient is greatly dependent on the
power of abrasion, hence it is not only lithology-specific but also power-specific. The abrasion
behaviour is also defined by the granulometric properties of abraded sediment, mainly the median size,
but also the skewness of the abraded sediment. The influence of granulometric properties is buffered
after frost weathering, and the weathering takes the dominant influence in defining abrasion behaviour.
Furthermore, frost weathering at relatively mild temperatures redefines the dynamics of abrasion and
accelerates the first, rapid phase of abrasion, but, in the long term, it does not influence the total amount
of abraded material, and can go undetected. The abrasion experiment of fluvial sediment pointed out the
benefits of the shape analysis during abrasion. Even with the minimal difference in abrasion rates, the
differences in the changes of the shape parameters showed considerable differences with the sampling
locations. The greater changes in morphology of sediment particles indicate particles’ tendency to
become more rounded and more regular during abrasion.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Rečna abrazija sodeluje pri oblikovanju rečnih okolij in okolja na splošno. Na zelo zapletene in
dinamične rečne abrazijske procese vplivajo številni parametri, vključno z litologijo sedimentov (ki so
podvrženi abraziji), pretočnimi pogoji in preperevanjem sedimentov. V okviru te doktorske naloge so
bili raziskani različni parametri, ki vplivajo na obnašanje sedimentov pri abraziji, da bi bolje razumeli
in opisali spremembe, ki so jim delci sedimenta izpostavljeni zaradi abrazije. Upoštevani so bili
energijski pogoji eksperimentalne abrazije (količina vnesene energije oz. mehanskega dela in moč
eksperimentalne abrazije), granulometrične lastnosti sedimentov in preperevanje (zmrzal).
Abrazijski poskusi so bili izvedeni v več poskusnih napravah na naravnem rečnem sedimentu (sediment
iz potoka Suhorica) in na lomljenih agregatih (dolomit iz kamnoloma). Poskusi so bili izvedeni s
standardizirano opremo, ki se pogosto uporablja za testiranje materialov, s spremenjenimi postopki
testiranja. Spremembe mase (in velikosti) in morfologije testiranih vzorcev sedimenta smo preučevali
med ciklično abrazijo v različnih pogojih abrazije na napravah micro-Deval in Los Angeles. Morfološke
spremembe delcev sedimenta s treh vidikov morfologije delcev so bile določene z analizo dinamične
slike delcev med cikli abrazije. Vpliv preperevanja zmrzali na obrabno obnašanje smo raziskali z
umetnim preperevanjem (v laboratorijski klimatski komori) zmrzali vzorcev pred njihovo abrazijo v
napravi micro-Deval. Različni energijski pogoji abrazije so bili definirani z uvedbo izgube mase na
gostoto moči – opisovanje količine masnih izgub na enoto mase pri dani moči abrazije, tako da bi
primerjali različne nastavitve abrazijskih poskusov med seboj.
Rezultati abrazijskih poskusov so pokazali, da je koeficient abrazije zelo odvisen od moči abrazije, zato
ni samo značilen za litologijo, temveč tudi za moč. Obnašanje pri abraziji je opredeljeno tudi z granulometričnimi lastnostmi sedimenta, podvrženega abraziji, predvsem srednje velikosti, pa tudi
koeficienta asimetrije sedimenta. Vpliv granulometričnih lastnosti se zmanjša po preperevanju zaradi
zmrzali, ko preperevanje prevladujoče vpliva na določanje abrazijskega obnašanja. Poleg tega
preperevanje zaradi zmrzali pri razmeroma blagih temperaturah na novo opredeli dinamiko abrazije in
pospeši prvo, hitro fazo abrazije, a dolgoročno ne vpliva na skupno količino izgube mase ter lahko
ostane neopaženo. Abrazijski poskus rečnega sedimenta je pokazal prednosti analize oblike med
abrazijo. Tudi pri minimalni razliki v izgubah mase so razlike v spremembah parametrov oblike
pokazale precejšnje razlike glede na lokacije vzorčenja. Večje spremembe v morfologiji delcev
sedimenta kažejo na težnjo delcev, da ti med abrazijo postanejo bolj zaobljeni in bolj pravilni.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Built Environment</Beseda>
    <Beseda>civil engineering</Beseda>
    <Beseda>doctoral thesis</Beseda>
    <Beseda>experimental abrasion</Beseda>
    <Beseda>frost weathering</Beseda>
    <Beseda>dynamic image analysis</Beseda>
    <Beseda>particle morphology</Beseda>
    <Beseda>power of abrasion</Beseda>
    <Beseda>particle size distribution</Beseda>
    <Beseda>coarse sediments</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>doktorske disertacije</Beseda>
    <Beseda>gradbeništvo</Beseda>
    <Beseda>grajeno okolje</Beseda>
    <Beseda>eksperimentalna abrazija</Beseda>
    <Beseda>zmrzalno preperevanje</Beseda>
    <Beseda>analiza dinamičnih slik</Beseda>
    <Beseda>morfologija zrn</Beseda>
    <Beseda>moč abrazije</Beseda>
    <Beseda>Los Angeles</Beseda>
    <Beseda>micro-Deval</Beseda>
    <Beseda>zrnavostna sestava</Beseda>
    <Beseda>grobi sedimenti</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[T. Kuzmanić]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb31" DRIVER="info:eu-repo/semantics/doctoralThesis">Doktorsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2024-09-25 07:45:06</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2024-09-25 07:45:14</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2025-08-08 13:41:43</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2024</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>2024</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>XXX, 176 str., 37 str. pril.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="98921" Ime="Tamara" Priimek="Kuzmanić" AltIme="T. Kuzmanić" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="388284419" Afiliacija="" ArrsID="53600" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="1793" Ime="Matjaž" Priimek="Mikoš" AltIme="Matjaz Mikos; Matjaž Mikloš; M. Mikoš" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="2935395" Afiliacija="" ArrsID="08245" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="2025" Ime="Andrej" Priimek="Kryžanowski" AltIme="A. Kryžanowski; Andrej Kryžanovski; A. Krýzanowski; Andrej Kryzanowski" VlogaID="993" VlogaNaziv="Član komisije za zagovor" ConorID="13425251" Afiliacija="" ArrsID="08354" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="44024" Ime="Andrej" Priimek="Šmuc" AltIme="A. Šmuc; A. Smuc; Andrej Smuc" VlogaID="993" VlogaNaziv="Član komisije za zagovor" ConorID="4930403" Afiliacija="" ArrsID="20249" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="139039" Ime="Johannes" Priimek="Hübl" AltIme="" VlogaID="993" VlogaNaziv="Član komisije za zagovor" ConorID="84255075" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">556.536:666.96.022.32-032(043)</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">165271</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/209047811">209047811</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="191886" DatotekaNRID="13927160" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="12363398" VelikostDatotekeKratko="11,79 MB" DatumVstavljanja="2024-09-25 07:45:16" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>16504.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>16504.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>FDD8968F7830F34D8BB6896F80428AAC</MD5>
      <SHA256>59a1c908d57f46651dceaf118bb7ed45cdbbd0b04a426cae18d5e8a1f670dff8</SHA256>
      <UUID>37f1a1b0-7b01-11ef-b232-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=191886</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="567037"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="FGG" ZavodEvsID="0000062" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.08" Koda="2.08" Naziv="Doktorska disertacija" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
