<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="162061" NadgradivoID="0" NRID="25069157" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=162061" StOgledov="956" StPrenosov="227" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-14 22:39:45" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-162061">20.500.12556/RUL-162061</PID>
  <Naslov>Razvoj violine v 16. in 17. stoletju</Naslov>
  <Podnaslov>magistrska naloga</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Violin development in the 16th and 17th century</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Magistrska naloga raziskuje potek razvoja violine v 16. in 17. stoletju, njene začetke in izvor, pomembne izdelovalce zgodnjih violin standardizirane oblike iz Cremone in Brescie, kot so Andrea Amati, Amatijevi nasledniki, Gasparo da Salò in Antonio Stradivari, ter njihove sloge izdelovanja. Vključena je tudi krajša tradicija izdelovanja violin na Slovenskem. Predmet zanimanja so vrste lesa, iz katerega so izdelovali stari cremonski in breški mojstri, ker se razlikujejo od dandanašnjega sloga ustvarjanja novih glasbil. V nadaljevanju je opisano, na kakšen način so izdelovalci z izboljševanjem in izpopolnjevanjem oblike, tipičnih lastnosti, akustike ter zvoka in tehnik izdelovanja vplivali na njen razvoj. Raziskuje prehod iz glasbila, namenjenega spremljavi k plesu, v izpopolnjeno in uveljavljeno virtuozno glasbilo, tako solistično, komorno kot tudi orkestrsko. Obravnavane so svetovna dediščina, razstave, dražbe in zasebne zbirke, kjer hranijo te inštrumente. Prav tako tudi število lastnikov in zbirateljev, ki so omenjene violine od izdelave naprej imeli v lasti, ter kaj se je s pomembnejšimi inštrumenti najverjetneje zgodilo, če niso več ohranjeni.</Opis>
  <TujJezik_Opis>This master’s thesis explores the course of violin development in the 16th and 17th centuries, its beginnings and origins, important makers of early violins of standardized form from Cremona and Brescia, such as Andrea Amati, Amati’s successors, Gasparo da Salò, Antonio Stradivari and their styles of violin-making. A shorter tradition of craftsmanship in Slovenia is also included. The objects of interest are the types of wood from which the old Cremona and Brescian masters made, because they differ from today’s style of creating new instruments in some cases. The following describes how the manufacturers influenced its development by improving and perfecting the form, typical properties, acoustics, sound and production techniques. It explores the transition from an instrument intended for accompaniment to dance to a refined and established virtuoso instrument, both solo and chamber and orchestral. World heritage sites, exhibitions, auctions and private collections where these instruments are kept are discussed. Furthermore, the number of owners and collectors who have owned these violins since they were made, and what is likely to have happened to the more important instruments if they are no longer preserved.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>glasbila</Beseda>
    <Beseda>violina</Beseda>
    <Beseda>razvoj violine</Beseda>
    <Beseda>stari goslarski mojstri</Beseda>
    <Beseda>glasba</Beseda>
    <Beseda>svetovna dediščina</Beseda>
    <Beseda>goslarstvo na Slovenskem</Beseda>
    <Beseda>magistrske naloge</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>violin development</Beseda>
    <Beseda>the old masters</Beseda>
    <Beseda>musical instruments</Beseda>
    <Beseda>world heritage</Beseda>
    <Beseda>Slovenian violinmaking</Beseda>
    <Beseda>master&#039;s theses</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>R. Kotar</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2024-09-18 12:31:53</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2024-09-18 12:31:57</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2024-09-19 04:14:11</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2024</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>2024</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>18 str.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="138443" Ime="Rebeka" Priimek="Kotar" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="448682499" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="123755" Ime="Volodja" Priimek="Balžalorsky" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="54271331" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">780.614.332(091)&quot;15/16&quot;</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/208027395">208027395</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="191092" DatotekaNRID="13917428" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="545048" VelikostDatotekeKratko="532,27 KB" DatumVstavljanja="2024-09-18 12:33:07" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>Kotar_Rebeka_Razvoj_violine_v_16._in_17._stoletju_lektorirano.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>Kotar_Rebeka_Razvoj_violine_v_16._in_17._stoletju_lektorirano.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>2670F9514B395EED25FB7147C0D52167</MD5>
      <SHA256>bfc33a077992c621a0ba5c0d4a351780c6078181b3d386e4e2649da583580fbe</SHA256>
      <UUID>4958a78d-75a9-11ef-b232-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=191092</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="45663"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="2" Kratica="AG" ZavodEvsID="0000054" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Akademija za glasbo</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
