20.500.12556/RUL-161471 (Dis)trust into political institutions and conspiracy theories case of Slovenia (Ne)zaupanje v politične institucije in teorije zarot After the collapse of the non-democratic regimes in the late 1980s and early 1990s, new democratic states emerged in Central and Eastern Europe (CEE) and began their state building on the wave of democratic enthusiasm. Majority of those countries, including Slovenia, entered European Union in early 2000s as consolidated well-working democracies, although public trust in democratic political institutions has been on the slow decline since gaining independence, only to drop substantially more after global economic crisis and wave of populist politics hit CEE in the last decade. Author is analyzing trends in (dis)trust levels in key political institutions in Slovenia with emphasis on the wave of conspiracy theories, which extensively spread during and after global coronavirus pandemic. Crisis events such as recent global pandemic have triggered a wave of concerns about the actual backgrounds of global crises, and those concerns eroded public trust into key political and administrative institutions and added fuel to the conspiracy theories that were often embraced by political parties and non-governmental stakeholders that exploited sometimes-legitimate concerns to their own benefits. Po razpadu nedemokratičnih režimov v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja so v srednji in vzhodni Evropi nastale nove demokratične države, ki so izgrajevale države na valu demokratičnega navdušenja. Večina teh držav - vključno s Slovenijo - je vstopila v Evropsko unijo v prvem desetletju tega tisočletja kot utrjene, dobro delujoče demokracije, čeprav je zaupanje javnosti v demokratične politične institucije od osamosvojitve počasi upadalo. Po svetovni gospodarski krizi in valu populizma v zadnjem desetletju je zaupanje javnosti v demokratične politične institucije še dodatno strmoglavilo. Avtor analizira trende (ne)zaupanja v ključne politične institucije v Sloveniji s poudarkom na valu teorij zarote, ki se je močno razširil med in po globalni pandemiji koronavirusa. Krizni dogodki, kot je nedavna pandemija, so sprožili val skrbi glede dejanskih ozadij svetovnih kriz, tovrstni pomisleki pa so še dodatno zmanjšali zaupanje javnosti v ključne politične institucije ter podžgali teorije zarote, ki so jih pogosto sprejemale tudi politične stranke in nevladne organizacije ter jih izkoriščale v lastno korist. conspiracy theories political trust information institutions teorije zarot politično zaupanje informacije informiranost institucije politične institucije true false true Angleški jezik Slovenski jezik Slovenija; Članek v reviji 2024-09-11 12:54:41 2024-09-11 12:54:53 2024-09-13 03:24:55 0000-00-00 00:00:00 2024 0 0 Str. 5-16 no. 2 Vol. 17 2024 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2024-06-13 323(497.4) 1338-1385 198794243 JCP-July24-1_Hacek.pdf JCP-July24-1_Hacek.pdf 1 7647D3F894E2E76D6C507E4B49C40CD7 b1e8472474c083e9a240c3e491e989a884017722dc1724e364348e7809cdb458 41c86265-702c-11ef-b232-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=190413 https://www.jofcp.org/assets/jcp/Articles-2024/JCP-July24-1.pdf 0 d16f57b4-702c-11ef-b232-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=190414 Fakulteta za družbene vede Journal of comparative politics 0 0 0