20.500.12556/RUL-161118 Učinek lekture na branje splošnosporazumevalnega in strokovnega besedila magistrsko delo The Effect of Proofreading on the Reading of General and Scientific Texts Izhodišča. V magistrski nalogi kvantitativno raziskujemo vpliv lekture na kakovost besedila, osredotočamo pa se predvsem na velikost učinka lekture na dojemanje različnih lastnosti besedila ob branju. Metodologija. Izvedli smo randomizirano enostransko slepo kvantitativno raziskavo z vprašalnikom, v kateri smo poskušali ustvariti čim bolj »naravno okolje« branja in v njem opredeliti učinek lektoriranja na dojemanje lastnosti izbranega publicističnega besedila. Za potrebe raziskave smo izdelali vprašalnik in izvedli predtestiranje. Za opis končnega vzorca smo uporabili deskriptivno statistiko. Pri spremenljivkah, ki smo jih obravnavali kot zvezne, smo izvedli t-test za dva neodvisna vzorca, pri analizi nominalnih spremenljivk pa test χ2. Za oceno velikosti učinka smo izračunali Cohenov d in razliko med povprečnimi vrednostmi. Vse proučevane lastnosti smo glede na analizo razdelili v razrede (zelo velik učinek, velik učinek, srednje velik učinek itd.). Upoštevali smo Bonferronijevo korekcijo, kot statistično značilne smo obravnavali rezultate s p < 0,00083. Rezultati. Celotna skupina je vsebovala 190 preiskovancev (dijake in študente medicine ter slovenistike), ki so rešili vprašalnik na sedmih ločenih anketnih testiranjih. Lektura je imela največji učinek na pravopisno ustreznost besedila (razlika 2,99 ± 0,210 točke na 7-stopenjski lestvici, Cohenov d = 2,07, 95-% IZ = 1,72; 2,42, p < 0,0000). Prav tako je imela zelo velik učinek tudi na kakovost besedila pri analizi konstrukta 33 spremenljivk in na 7-stopenjski lestvici (razlika 1,81 ± 0,204 točke, Cohenov d = 1,29 95-% IZ = 0,971, 1,60; p < 0,0000). Zelo velik učinek je imela na lastnosti, povezane z jezikovno pravilnostjo in predstavo o avtorju (njegovi izobrazbi in strokovnem ter jezikovnem znanju). Največ proučevanih lastnosti je spadalo v kategorijo s srednje velikim učinkom, le ena lastnost (količina podatkov v besedilu) pa je spadala v kategorijo z majhnim učinkom. Lektura ni vplivala na mnenje bralcev o tem, kje je bilo besedilo objavljeno, prav tako ne na predstavo bralca o recenziranosti besedila in na mnenje, ali je besedilo lektorirano ali ne. Razprava. Ugotovili smo, da ima lektura zelo velik učinek na kakovost besedila, jezikovno pravilnost besedila in predstavo o avtorju besedila, velik učinek na informativnost besedila in srednje velik učinek na zanimivost in znanstvenost. Raziskava odpira nove možnosti za osvetlitev področja. Introduction. We tried to quantify the effect of proofreading on the perception of a selected journalistic text. Methodology. We conducted a randomized one-sided blind quantitative survey with a questionnaire. Descriptive statistics were used to describe the final sample. For the analysis, we used the t-test for two independent samples and the χ2 test. For the standardised effect size estimation, we used Cohen's d. We considered the Bonferroni correction, and the results were considered statistically significant with p < 0.00083. Results. The cohort consisted of 190 subjects (high school students and students of Medicine and Slovene Studies), who completed the questionnaire in seven separate administrations. Proofreading had the greatest effect on the orthographic adequacy of the text (difference of 2.99 ± 0.210 points on a 7-point scale, Cohen's d = 2.07, 95% CI = 1.72; 2.42, p < 0.0000). It also had a large effect on the quality of the text, and on the features related to linguistic correctness and perception of the author (his/her education, and professional and linguistic knowledge). Most of the characteristics studied belonged to the medium-effect category, while only one characteristic (the amount of information in the text) belonged to the low-effect category. Proofreading had a statistically insignificant effect on the readers’ perception of where the text was published, whether it was peer-reviewed, and whether it had been proofread or not. Discussion. We found that proofreading has a very large effect on the quality of the text, its linguistic correctness, and the perception of the author of the text, a large effect on the informativeness of the text, and a medium effect on the interestingness and the scientificity of the text. The research opens up new possibilities for shedding light on the field. slovenščina kvantitativno jezikoslovje pravopis lektoriranje kakovost besedila randomizirana raziskava Slovene laungage quantitative linguistics spelling proofreading text quality randomised trial true false false [G. Tonin] Slovenski jezik Angleški jezik Magistrsko delo/naloga 2024-09-07 07:47:46 2024-09-07 07:47:50 2024-09-18 11:22:48 0000-00-00 00:00:00 2024 0 Ljubljana 0 Ljubljana 60 str. 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 811.163.6'271.1 552497 207502339 40223.pdf 40223.pdf 1 691D8046DABAA5EC6E2EBDD52F819334 4d2c4d7cbb0e3563edcb0c0cff79b8a7e0a10d08ecb5bd112b8b4beae033a966 b0d37ddf-6cdc-11ef-b232-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=189990 40224.pdf 40224.pdf 1 7302FDF14F52CE99CCEA3D479429B385 fb0b47ef21632b1aefd049f515aa35ec1c1eb543709a87d1e227b6b7a933f226 b0d3fec0-6cdc-11ef-b232-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=189991 40225.pdf 40225.pdf 1 68EDABF57B1BF248F0908E04B546387C a933c812cb7e5e972a46264fd59bdd83ea91e60a0f22f15b313b27d185d63fe0 b0d46312-6cdc-11ef-b232-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=189992 Filozofska fakulteta 0 0 0