<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="160974" NadgradivoID="0" NRID="24930050" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=160974" StOgledov="1092" StPrenosov="439" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-07-08 20:36:24" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-160974">20.500.12556/RUL-160974</PID>
  <Naslov>Modelling different flood mitigation measures using SWAT model and comparison of hydrological results with public perception</Naslov>
  <Podnaslov>master thesis</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Modeliranje različnih vrst protipoplavnih ukrepov z modelom SWAT in primerjava hidroloških rezultatov z javnim mnenjem</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov>magistrsko delo</TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Under an increasingly variable future of weather extremes induced by global climate change, increased
flooding and associated risks are a stark new reality. The August 2023 floods in Slovenia, with millions
of euros worth in damage and 6 deaths, is just one recent example with the news increasingly abundant
in such reports from around the world. It is against this backdrop that careful and urgent attention needs
to be directed to what mitigation measures could and should be adopted to reduce this risk. The debate
between the effectiveness of nature-based solutions (NBS) and other measures is hotly contended. There
is much uncertainty in terms of the money, resources and focus that goes into these measures.
In order to assess and compare the effectiveness of green, hybrid and grey measures on mitigating the
flood risk in terms of reducing the peak discharge and flood peak, and increasing the lag time, a case
study of the Gradaščica river catchment was selected. Wetland, retention polder and dam scenarios were
developed to illustrate these measures by modelling them using the SWAT+ hydrological model, with
a focus on the August 2023 flood event. This analysis showed that wetlands had only a minor effect on
reducing the flood risk, whereas retention polders and dams were both able to significantly affect the
discharge peak at the Dvor gauging station and the flood volume, as well as to increase the lag time,
with dams being particularly effective.
Following this hydrological assessment, a public perception analysis was done using data collected from
a survey across Slovenia, the Czech Republic and the Netherlands. The survey data was analysed using
the Kruskal-Wallis test and a Canonical Correspondence Analysis (CCA) was done to assess the factors
that were influencing the public perception results. With a specific focus on Slovenia, and comparing
across the general public and three expert groups – water engineers, researchers in the field of flood or
water management, and agricultural workers – it was found that there were perception discrepancies
between the groups. In general, the public overestimated the performance of green measures, whilst grey
measures were considered most effective but least feasible. Comparing the hydrological and public
perception results, it was found that most groups rated the grey measures the highest and green measures
the lowest in terms of effectiveness, matching the order of hydrological results, although the researchers
had a directly opposing view.
This study concluded by highlighting the importance of multidisciplinary approaches to flood risk
management and how hydrological models could provide more compelling, data-driven illustrations that
could aid public in their perception of risks and risk mitigation, to allow for well-informed decisions to
be made that are best suited to that particular catchment.</Opis>
  <TujJezik_Opis>V prihodnosti, ko bodo vremenski ekstremi zaradi podnebnih sprememb vse bolj spremenljivi, so vse
pogostejše poplave in z njimi povezana tveganja nova realnost. Poplave v Sloveniji avgusta 2023 z več
milijonov evrov škode in šestimi smrtnimi žrtvami so le eden od nedavnih primerov, saj so novice z
vsega sveta vedno bolj polne takšnih poročil. V tem kontekstu je treba pozornost usmeriti v to, kateri
ukrepi za zmanjšanje tega tveganja so najučinkovitejši. Razprava o učinkovitosti rešitev, ki temeljijo na
naravi (NBS), in drugih ukrepov je zelo aktualna. Veliko je negotovosti glede sredstev in pozornosti, ki
se namenjajo tem ukrepom.
Da bi ocenili in primerjali učinkovitost zelenih, hibridnih in sivih ukrepov pri zmanjševanju poplavne
ogroženosti v smislu zmanjšanja maksimalnega pretoka ter povečanja časa zakasnitve, je bila v nalogi
izbrana študija primera porečja Gradaščice. Za ponazoritev teh ukrepov so bili razviti scenariji mokrišč,
zadrževalnikov in večjih pregrad, ki so bili modelirani s hidrološkim modelom SWAT+, s poudarkom
na poplavnem dogodku avgusta 2023. Izvedena analiza je pokazala, da imajo mokrišča le majhen vpliv
na zmanjšanje poplavne ogroženosti, medtem ko lahko zadrževalniki in večje pregrade vplivajo na
konico pretoka in obseg poplav na merilni postaji Dvor ter povečajo časovni zamik med največjo
količino padavin in konico pretoka, pri čemer so bile pregrade še posebej učinkovite.
Po tej hidrološki oceni je bila na podlagi podatkov, zbranih z anketo v Sloveniji, na Češkem in
Nizozemskem, opravljena analiza javnega mnenja. Podatki iz ankete so bili analizirani s KruskalWallisovim testom, za oceno dejavnikov, ki so vplivali na rezultate zaznavanja javnosti, pa je bila
izvedena CCA analiza. S posebnim poudarkom na Sloveniji in primerjavo med splošno javnostjo in
tremi skupinami strokovnjakov - vodnimi inženirji, raziskovalci na področju poplav ali upravljanja voda
ter kmetijskimi delavci - je bilo ugotovljeno, da med skupinami obstajajo razlike v zaznavanju
učinkovitosti posameznih ukrepov. Na splošno je javnost precenila učinkovitost zelenih ukrepov,
medtem ko so bili sivi ukrepi ocenjeni kot najučinkovitejši, vendar najmanj izvedljivi. Pri primerjavi
rezultatov hidroloških raziskav in analize javnega mnenja je bilo ugotovljeno, da je večina skupin glede
učinkovitosti najbolje ocenila sive ukrepe, najslabše pa zelene, kar se ujema z vrstnim redom hidroloških
rezultatov, čeprav so bili raziskovalci nasprotnega mnenja.
Na koncu te raziskave je bil poudarjen pomen multidisciplinarnih pristopov k obvladovanju poplavne
ogroženosti in kako bi lahko hidrološki modeli zagotovili prepričljivejše, na podatkih temelječe
ilustracije, ki bi javnosti pomagale pri dojemanju tveganj in njihovega zmanjševanja ter omogočile
sprejemanje dobro informiranih odločitev, ki so najbolj primerne za določeno porečje.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>civil engineering</Beseda>
    <Beseda>master thesis</Beseda>
    <Beseda>flood risk management study</Beseda>
    <Beseda>floods</Beseda>
    <Beseda>SWAT+ hydrological model</Beseda>
    <Beseda>nature-based solutions (NBS)</Beseda>
    <Beseda>flood mitigation measures</Beseda>
    <Beseda>public perception</Beseda>
    <Beseda>multidisciplinary approach</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>gradbeništvo</Beseda>
    <Beseda>magistrska dela</Beseda>
    <Beseda>FRM študij</Beseda>
    <Beseda>poplave</Beseda>
    <Beseda>obvladovanje poplavne ogroženosti</Beseda>
    <Beseda>hidrološki model SWAT+</Beseda>
    <Beseda>na naravi temelječe rešitve (NBS)</Beseda>
    <Beseda>protipoplavni ukrepi</Beseda>
    <Beseda>javno mnenje</Beseda>
    <Beseda>multidisciplinarni pristop</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[H. C. Graham]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2024-09-06 07:45:52</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2024-09-06 07:45:56</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2025-08-08 13:33:34</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2024</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>2024</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>IX, 69 str., [18] str. pril.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="137463" Ime="Hannah Claire" Priimek="Graham" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="448178691" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="2317" Ime="Nejc" Priimek="Bezak" AltIme="N. Bezak; N Bezak" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="218958947" Afiliacija="" ArrsID="35409" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="1804" Ime="Mojca" Priimek="Šraj" AltIme="Mojca Garantini; Mojca Sraj" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="4394339" Afiliacija="" ArrsID="16258" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">556:627.51(043.3)</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">164302</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/206645763">206645763</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="189807" DatotekaNRID="13905737" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="4875398" VelikostDatotekeKratko="4,65 MB" DatumVstavljanja="2024-09-06 07:45:57" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>15050.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>15050.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>E79234783AF8B488F2CCD62B6E38816B</MD5>
      <SHA256>9b06cf8b98e989ec75d71e4fbb7f99f70e3e21adb53124353cb906d85e4907cd</SHA256>
      <UUID>451e2b63-6c13-11ef-b232-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=189807</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1033" Oznaka="" Dolzina="234646"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="FGG" ZavodEvsID="0000062" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
