20.500.12556/RUL-146917 Arheološki dokazi kognitivnega razvoja človeka Archaeological Evidence of Human Cognitive Evolution V času od pojava prvih kamenih orodij v pliocenu do najstarejše figuralne umetnosti v mlajšem paleolitiku se je v doslej znanem arheološkem zapisu zvrstil raznolik zbir arhaičnih človeških in predniških vrst ter njihovih najdišč. V magistrskem delu so iz tega širokega nabora izbrana tista najdišča, ki nam pomagajo pojasniti nekatere pomembne smernice v evoluciji kognicije in »modernega uma«. Pri tem je cilj naloge raziskati, ali je bil ta proces postopen ali pa je šlo za nenaden kognitivni preskok, ter ugotoviti, kako je mogoče na podlagi nemih materialnih ostankov sklepati o notranjem življenju izumrlih človeških vrst? S pomočjo nevroznanstvenih in psiholoških teorij čustev, kognicije, spomina, učenja, socialnega vedênja, jezika, glasbe in umetnosti delo interpretira nekatere izstopajoče najdbe paleolitika, kot so najstarejše kameno orodje, sledi skupinskega lova in mrhovinarstva, najstarejši dokazi o zdravljenju, medsebojni (o)skrbi, obvladovanju ognja, izdelavi tehnološko kompleksnega orodja in pripomočkov, umetniškem ustvarjanju in simboličnem vedênju. Pregled časovnice jasno pokaže, da so bile paleolitske smernice v evoluciji kognicije razvejene, raznolike in soodvisne od dolgotrajnih, počasnih in kompleksnih sociokulturnih dinamik, kar je bolj skladno s hipotezo o postopnem razvoju kot s teorijo nenadnega kognitivnega preskoka. Since the oldest unearthed stone tools in Pliocene until the earliest parietal art in the Upper Paleolithic the archaeological record documents a diverse collection of archaic hominin fossils and sites. From this wide array, those sites are selected, which help us to illustrate some important trends in the evolution of human cognition and “modern mind”. One line of inquiry asks, whether this was a slow and non-linear process or a sudden cognitive leap, while the other questions, how is it even possible to infer about the mental lives of extinct human species on the basis of mute material remains? With the help of neuroscientific and psychological theories of emotions, cognition, memory, learning, social behavior, language, music and art this work interprets some of the most prominent paleolithic finds, like the oldest stone tools, traces of group hunting and scavenging, medical care, fire use, production of complex tools, art, burials and evidence of symbolic behavior. This overview clearly shows, that the paleolithic cognitive evolution trends were divergent, manifold and codependent with long-term, slow and complex sociocultural dynamics. This chain of events is more in accordance with the hypothesis of slowly unravelling cognitive evolution than with the idea of a cognitive leap. kognitivna evolucija paleolitik arhaične človeške vrste simbolično vedênje sociabilnost cognitive evolution paleolithic hominins symbolic behavior sociability true false false Slovenski jezik Angleški jezik Magistrsko delo/naloga 2023-06-16 07:45:26 2023-06-16 07:45:37 2023-06-17 04:04:31 0000-00-00 00:00:00 2023 0 0 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 1970-01-01 517917 28542.pdf 28542.pdf 1 00A47D491FDCB8FDE07DBEE5F63A1346 4eea43758c1401125209bcf1a41bdef498c543f90ae602a00a4c01b9c3eae43f aa25a2d1-0c08-11ee-a314-00155dcfd717 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=170252 Filozofska fakulteta 0 0 0