<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="144538" NadgradivoID="0" NRID="18131204" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=144538" StOgledov="1943" StPrenosov="336" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-15 05:51:36" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-144538">20.500.12556/RUL-144538</PID>
  <Naslov>Kognitivno-vedenjska terapija kot ena izmed oblik podpore učiteljem</Naslov>
  <Podnaslov>magistrsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Cognitive Behavioural Therapy as a Form of Support for Teachers</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Magistrsko delo v teoretski raziskavi obravnava kognitivno-vedenjsko terapijo kot eno izmed
možnih oblik podpore učiteljem. Pristopov v psihoterapiji je veliko. V delu se osredotočamo na
kognitivno-vedenjsko terapijo, ki temelji na kognitivni in vedenjski paradigmi. V delu
pokažemo različne težave učiteljev, ki prispevajo k stresu in zmanjšanju kakovosti njihovega
pedagoškega dela, obravnavamo specifike kognitivno-vedenjske terapije ter ob raziskovanju
izbranega pristopa analiziramo, kako je pristop lahko ena izmed možnosti podpore učiteljem.
V prvem delu so opredeljene najpogostejše težave učiteljev in kaj jih lahko povzroči. Prikazano
je, da imajo učitelji zaradi različnih dejavnikov različne duševne in fizične težave. Različne
raziskave kažejo, da je učiteljski poklic lahko bolj stresen od ostalih poklicev. V nadaljevanju
obravnavamo glavne specifike pristopa, kako se je kognitivno-vedenjska terapija razvijala,
kateri so njeni osnovni principi, kako razume terapevtski odnos, kako dojema človeško bitje,
katere tehnike so zanjo značilne ter kakšni so potek, načrtovanje in cilji kognitivno-vedenjske
terapije.
V drugem delu smo kognitivno-vedenjsko terapijo aplicirali kot eno izmed možnosti podpore
učiteljem. Predstavili smo kognitivne in vedenjske tehnike, ki jih med kognitivno-vedenjsko
terapijo terapevt predstavi učitelju in ga nauči/opremi za učinkovitejšo podporo pri soočanju z
najpogostejšimi težavami, ki lahko zaradi vpliva dela in okolja doletijo učitelja, npr. stres,
izgorelost, depresija, tesnoba, nespečnost, negativna samopodoba, slaba zmožnost
komuniciranja, nefunkcionalna jeza. Pokazali smo, da je že opravljenih nekaj raziskav, ki
potrjujejo učinkovitost kognitivno-vedenjske terapije za pomoč učiteljem pri razrešitvi njihovih
težav. Večina najdenih raziskav ima relativno majhen vzorec, majhno število ponovitev
eksperimentalnih pogojev, raziskave niso izvedene v Evropi in pa primanjkuje raziskav, ki bi
dokazovale aplikacijo KVT za učitelje kot samostojno metodo.
Opravljena teoretska raziskava s svojimi izsledki prispeva k razumevanju kognitivno-vedenjske
psihoterapije in k razumevanju težav učiteljev, ki izhajajo iz miselnih vzorcev, ki prispevajo k
spremembi čustev, fizičnih in vedenjskih odzivov učiteljev v razredu. Opredelili smo tudi, kako
izbrani pristop glede na svoje cilje in specifike lahko podpre učitelje, ki želijo razrešiti svoje
specifične težave, do katerih prihaja pri njihovem učiteljskem delu. Na podlagi večine
omenjenih raziskav ugotavljamo, da kognitivno-vedenjska terapija prispeva k znatno nižji
stopnji stresa in anksioznosti učiteljev, zmanjšanju disfunkcionalnih prepričanj, večji zmožnosti
obvladovanja negativnih misli, k večjemu optimizmu in navsezadnje bolj funkcionalnemu in
celostnemu delovanju učiteljev.
Kognitivno-vedenjska terapija se pokaže kot ena izmed možnosti, ki učiteljem lahko pomaga
pri celostnem delovanju in kakovostnem poučevanju. S pomočjo kognitivno-vedenjske terapije
učitelji lahko izboljšajo svojo kognicijo, čustvovanje, fizične odzive in vedenje, s pomočjo
katere se bo izboljšalo duševno zdravje učiteljev, kar posledično z njihovim funkcionalnim
vedenjem pripelje do boljše razredne klime in pozitivnejšega vedenja učencev. Boljše
zmožnosti obvladovanja čustvenih stisk in vedenja lahko posledično vplivajo na manjšo stopnjo
izgorelosti učiteljev in zmanjšano število učiteljev, ki predčasno zapustijo poklic.</Opis>
  <TujJezik_Opis>The theoretical research of this paper discusses Cognitive behavior therapy as one of the
possible ways of support for teachers. Although there are many approaches in psychotherapy.
This paper will focus on Cognitive behavior therapy, which is based on the cognitive and
behaviour paradigm and has its origins in learning theories and classical behaviour principles.
This paper will explore the challenges of teachers that contribute to stress and subsequently
reduce the quality of their teaching work and exploring and discussing the specificities of
Cognitive-behavior therapy and, while exploring the chosen approach, will analyse how the
approach can be a one of the ways to support teachers. Firstly, this paper will identify and
discuss the most common problems in teachers, thus affecting their output. It is shown that
teachers suffer from a variety of mental and physical problems due to varying factors.
Numerous studies have shown teaching to be one of the most stressful professions. Following
this, the main specificities of the approach will be explored. Looking at how Cognitive behavior
therapy has developed, what its basic principles are, how it understands the therapeutic
relationship and perceives the human being. Before, understanding the techniques that are
characteristics of the approach. Then the course, planning and goals of Cognitive behavior
therapy are explained.
In the second part, this paper discusses Cognitive behavior therapy as one of the ways to support
teachers. Presenting various cognitive and behavioural techniques that the therapist may
introduces to the teacher during Cognitive behavior therapy. Furthermore, how the practice can
support the teachers more effectively in coping with the most common work-related problems
to come from environmental and situational influences stemming from the classroom, e.g.,
stress, burnout, depression, anxiety, insomnia, negative self-image, poor communication skills
and dysfunctional anger. Based on our research we have found that there are already some
studies confirming the effectiveness of Cognitive behavior therapy in helping teachers to
resolve their problems. Most of the studies found have a relatively small sample size, a low
number of replications of the experimental conditions, research not carried out in Europe and a
lack of research demonstrating the application of Cognitive behavior therapy for teachers as a
stand-alone method.
The theoretical research carried out contributes with its findings to the understanding of
Cognitive behavior psychotherapy, to the understanding of teachers&#039; difficulties arising from
thought patterns that contributes to the change of teachers&#039; emotional, physical and behavioural
responses in the classroom, and how the chosen approach, according to its objectives and
specificities, can support teachers who want to resolve their specific difficulties that arise in
their teaching work. Based on most of the above-mentioned research, we find that Cognitive
behavior therapy contributes to significantly lower levels of stress and anxiety among teachers,
a reduction in dysfunctional beliefs, a greater ability to cope with negative thoughts, increased
optimism and, ultimately, a more functional and holistic functioning of teachers.
Cognitive behavior therapy is emerging as one of the options that can help teachers to work
holistically and deliver quality teaching. Cognitive behavior therapy can help teachers improve
their cognition, emotion, physical responses and behaviour, which will improve teachers&#039;
mental health, which will in turn lead to a better classroom environment and more positive
student behaviour. Improved capacity to manage emotional distress and behaviour may in turn lead to a reduction of teachers’ burnout and in the reduction in number of teachers leaving the profession prematurely.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>psihoterapija</Beseda>
    <Beseda>kognitivno-vedenjska psihoterapija</Beseda>
    <Beseda>učitelj</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>psychotherapy</Beseda>
    <Beseda>Cognitive Behavioural psychotherapy</Beseda>
    <Beseda>teacher</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>L. Maselj</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2023-03-01 08:30:02</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2023-03-01 08:30:18</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2023-03-02 11:42:41</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2023</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>XIV, 78 str.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="122300" Ime="Laura" Priimek="Maselj" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="427879427" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="16969" Ime="Janez" Priimek="Krek" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="4353891" Afiliacija="" ArrsID="16082" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="11699" Ime="Maša" Priimek="Žvelc" AltIme="Masa Zvelc; Maša Karpljuk" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="39612771" Afiliacija="" ArrsID="55295" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">53(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">146488</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/143735811">143735811</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="166938" DatotekaNRID="12818579" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="1110842" VelikostDatotekeKratko="1,06 MB" DatumVstavljanja="2023-03-01 08:30:19" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>17680.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>17680.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>06E6FD7108808B8D47920F7D3E1FAF8C</MD5>
      <SHA256>37076d2a72c16a366025e3e4fa001e2417ad9ca2d97f71f4d72c83ade1cfe8fe</SHA256>
      <UUID>e7a8b630-b802-11ed-a314-00155dcfd717</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=166938</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="247536"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="20" Kratica="PEF" ZavodEvsID="0000074" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Pedagoška fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
