<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="141392" NadgradivoID="0" NRID="16608044" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=141392" StOgledov="1260" StPrenosov="195" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-06-16 04:44:42" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="1011027" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-141392">20.500.12556/RUL-141392</PID>
  <Naslov>Samir Amin in reinterpretacija historičnega materializma</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Samir Amin and the reinterpretation of historical materialism</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Karl Marx in Friedrich Engels sta leta 1848 prvič predstavila teorijo historičnega materializma. Teorija je človeško zgodovino razdelila na zaporedne stopnje razvoja, ki so jih opredeljevali različni produkcijski načini. Slabost te teorije je bila evropocentrična perspektiva, saj je pojasnjevala le zgodovinski razvoj Zahodne Evrope, na osnovi katerega je nastala. Iz poznejših Marxovih del je razvidno, da se je nagibal k manj evropocentričnemu razumevanju človeške preteklosti, a zgodovini nikoli več ni namenil sistematične obravnave, ki bi dopolnila prvotno teorijo historičnega materializma. Marxovi intelektualni nasledniki so prevzeli njegove zgodnejše poglede ali pa so historični materializem in globalno teorijo zgodovinskega razvoja v celoti opustili. V sedemdesetih letih 20. stoletja se je egiptovsko-francoski ekonomist in teoretik Samir Amin odločil dopolniti Marxovo delo z novejšimi spoznanji. Aminova ključna inovacija je bil koncept tributarnega načina produkcije, ki ga je Amin smatral za univerzalni produkcijski način predkapitalističnih civilizacij. Amin je svojo teorijo kasneje predstavil v knjigi Evrocentrizem, kjer je teoretiziral tudi razvoj filozofije, religije in ideologije, ki je spremljal različne stopnje materialnega razvoja.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Karl Marx and Friedrich Engels first presented the theory of historical materialism in 1848. The theory divided human history into consecutive stages of development, defined by different modes of production. The weakness of this theory was its eurocentric perspective, since it only explained the historical development of Western Europe, on which the theory was based. It is evident from Marx&#039;s later work that he was leaning towards a less eurocentric understanding of the human past, but Marx never again undertook a more systematic study of history to complement his original theory of historical materialism. Marx&#039;s intellectual successors either adopted his earlier views or abandoned historical materialism and the global theory of historical development altogether. In the 1970&#039;s, franco-egyptian economist and theoretician Samir Amin decided to update Marx&#039;s work with newer findings. Amin&#039;s key innovation was the concept of a tributary mode of production, which Amin considered to be the universal mode of production in pre-capitalist societies. Amin later presented his theory in his book Eurocentrism, where he also theorized the development of philosophy, religion and ideology that accompanied the different stages of material development.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Karl Marx</Beseda>
    <Beseda>Samir Amin</Beseda>
    <Beseda>historični materializem</Beseda>
    <Beseda>evropocentrizem</Beseda>
    <Beseda>predkapitalistični načini produkcije</Beseda>
    <Beseda>tributarni način produkcije</Beseda>
    <Beseda>zgodovinski razvoj</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>Karl Marx</Beseda>
    <Beseda>Samir Amin</Beseda>
    <Beseda>historical materialism</Beseda>
    <Beseda>eurocentrism</Beseda>
    <Beseda>precapitalist modes of production</Beseda>
    <Beseda>tributary mode of production</Beseda>
    <Beseda>historical development</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik></Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2022-09-29 08:15:33</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2022-09-29 08:15:35</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-11-21 11:22:36</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2022</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo>1970-01-01</EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="118889" Ime="Jure" Priimek="Dušak" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="19765" Ime="Dean" Priimek="Komel" AltIme="Dejan Komel; Dean Komeru; Din Komelj; Dini Kongmeier" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="3459939" Afiliacija="" ArrsID="11259" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">508698</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/130163715">130163715</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="162436" DatotekaNRID="12411291" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="1131330" VelikostDatotekeKratko="1,08 MB" DatumVstavljanja="2022-09-29 08:15:36" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>24502.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>24502.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>441F1B405F904B5F25E9ACE195B3AB75</MD5>
      <SHA256>5b4823da2a3f6abf78e19787f1113c2f02dce4f9b9fc50e617d6d3b9eb517245</SHA256>
      <UUID>1f0a7315-3fbe-11ed-9c94-00155dcfd717</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=162436</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="101126"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="17" Kratica="FF" ZavodEvsID="0000071" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Filozofska fakulteta </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="0" Koda="0" Naziv="Ni določena" SchemaOrg="CreativeWork"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
