20.500.12556/RUL-141098 Neveljavne glasovnice v Sloveniji: primer lokalnih volitev 2018 primer lokalnih volitev 2018 Invalid ballots in Slovenia: the case of the 2018 local elections diplomsko delo Neveljavne glasovnice so v zadnjih letih – po dolgem obdobju zapostavljanja – pridobile na relevantnosti in veljavi, saj so se njihovi deleži v globalnem merilu precej povečali. Več pozornosti so jim začeli posvečati tako raziskovalci kot politiki, katerih legitimnost mandatov je zaradi visokih deležev neveljavnih glasovnic lahko vprašljiva. Na odločitev volivca glede oddaje neveljavne glasovnice lahko vpliva mnogo različnih dejavnikov, med katerimi poleg institucionalnih in socio-ekonomskih najdemo tudi politične. Na primeru slovenskih lokalnih (županskih) volitev leta 2018 so bili v okviru političnega pristopa preverjeni vplivi nekaterih političnih dejavnikov. Analiza je pokazala, da na deleže neveljavnih glasovnic pozitivno vplivata politična fragmentacija, in sicer ko je kandidat samo eden, ter delež nereprezentiranih volivcev po prvem krogu volitev, pokazalo pa se je tudi, da se delež neveljavnih glasovnic v drugem krogu v nasprotju s predsedniškimi volitvami zmanjša – to se zgodi v veliki večini občin, v katerih se izvede tudi drugi krog volitev. Diplomsko delo je šele tretji primer študije neveljavnih glasovnic v Sloveniji in odpira več vprašanj za nadaljnje raziskovanje. In recent years, after a long period of neglect, invalid ballots have gained relevance and importance, as their shares have increased significantly on a global scale. Both researchers and politicians, whose legitimacy of mandates can be called into question due to the high proportion of invalid ballots, began to pay more attention to them. A voter's decision to cast an invalid ballot can be influenced by many different factors, among which, in addition to institutional and socio-economic factors, we also find political ones. Using the case of the Slovenian local (mayoral) elections of 2018, the influence of some political factors was checked within the framework of the political approach. The analysis showed that the share of invalid ballots is positively affected by political fragmentation, namely when there is only one candidate, and by the share of unrepresented voters after the first round of elections. It was also shown that the share of invalid ballots in the second round, in contrast to the presidential elections, decreases – this happens in the vast majority of municipalities that hold a second round of elections. The thesis is only the third case study of invalid ballots in Slovenia, and it opens several questions for further research. lokalne (županske) volitve neveljavne glasovnice nezadovoljstvo politična fragmentacija nereprezentirani volivci local (mayoral) elections invalid ballots dissatisfaction political fragmentation unrepresented voters true true false [M. Filli] Slovenski jezik Angleški jezik Slovenija; Diplomsko delo/naloga 2022-09-23 07:32:26 2022-09-23 07:32:30 2022-10-28 13:29:36 0000-00-00 00:00:00 2022 0 Ljubljana 0 Ljubljana 56 str. 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 324(497.4)(043.2) 142723 127545859 9108.pdf 9108.pdf 1 590DD7052629C0465242852B56506267 5a993cab8533bb5f3c9a08d77953bbda7c0ce1bb11538ec6f944dc1927d5cc04 08156bce-3b01-11ed-92af-00155dcfd717 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=161995 Fakulteta za družbene vede 0 0 0