Strukturna analiza karbonsko-permskih plasti vzdolž Save pri LjubljaniOblak, Kevin (Avtor)
Vrabec, Marko (Mentor)
Vrabec, Mirijam (Komentor)
strukturna analizanizka stopnja metamorfozekarbonsko-permski klastitikremenove žilekonjugirani sistemi razpokkrenulacijske mikrogubemezoskopske struktureNa izdanku karbonsko-permskih klastitov, ki se nahaja ob reki Savi v bližini Črnuč severno od Ljubljane sem analiziral tektonske strukture. Kamninski paket, ki izdanja, je debel 30 m in je sestavljen iz dveh vrst kamnin. Prvi tip so drobnozrnati peščenjaki, drugi tip pa so zelo drobnozrnati metamorfni skrilavci. Kamnine sem preiskal z metodo rentgenske praškovne difrakcije (XRD) in z optično mikroskopijo. Oba tipa kamnin vsebujeta metamorfne minerale kot so albit, muskovit, klorit in illit. Za strukturno analizo sem na terenu popisal in interpretiral mezoskopske strukture kot so žile, gube, krenulacijske lineacije in prelomi, ter izmeril njihovo orientacijo. Z analizo orientacij struktur v krogelni projekciji sem določil kinematske osi deformacij, ki so povzročile nastanek struktur. Določil sem dve skupini nateznih žil, ki kažeta na dve epizodi raztezanja ozemlja v smeri NE-SW in ESE-WNW. Starostnega odnosa med tema družinama, ter relativne starosti glede na epizode krčenja ozemlja nisem mogel ugotoviti. Fazo tenzije s smerjo NE-SW bi lahko pripisal srednjemiocenski regionalni ekstenziji. Strukture krčenja, ki obsegajo mezoskopske reverzne prelome in gube, krenulacijske lineacije, ešalonirane strižne žile in konjugirane sisteme razpok, nakazujejo na dve fazi krčenja ozemlja, povezani z narivanjem. Prva, starejša faza narivanja je potekala v smeri proti SE do SSE. Zanjo so značilne duktilne deformacije in nastajanje krenulacijskega klivaža, zato domnevam, da so bile v tej epizodi kamnine na večji globini kot danes, oziroma da je bila ta faza sočasna z metamorfizmom kamnin. Druga faza krčenja ozemlja ima smer generalno NE-SW, kar po smeri ustreza eocensko-oligocenskemu dinarskemu narivanju. Strukture te faze imajo bolj lomni značaj in so verjetno nastale pri nižjih tlakih in temperaturah kot strukture prve faze.[K. Oblak]20212021-09-30 09:00:03Diplomsko delo/naloga131613UDK: 55VisID: 82636COBISS_ID: 83862275sl