20.500.12556/RUL-131022 Proces združevanja Nemčije in njegov odmev v slovenskem časopisju The process of German reunification and its representation in Slovenian newspapers V letu 1989 so se zgodile mnoge spremembe, ki so močno vplivale na takratno svetovno ureditev in na novo zarisale politični zemljevid sveta. Na začetku leta še sploh ni bilo mogoče verjeti, da bo že leto in pol kasneje Nemčija ponovno združena in da se bodo socialistični sistemi podrli do tal, saj so bili takrat komunistični voditelji na zelo dobrem položaju v svetu. Delitev sveta na dva bloka in še posebej delitev Nemčije med zmagovalkami 2. svetovne vojne je sprožila mnoge demonstracije in nezadovoljstvo med prebivalstvom. Na vzhodu so bile življenjske razmere mnogo slabše, zato se je vedno več ljudi odločalo za poskus ilegalnega prebega iz NDR v ZRN. Mnogim je prebeg uspel, prišlo pa je tudi do mnogih aretacij in izgub življenja pri prečkanju berlinskega zidu. Poleti 1989 so se prebegi izredno povečali. Države so najprej uspešno odvračale pritisk na svoje meje, a so kmalu začele popuščati pri varovanju mejnih prehodov in vse več ljudi je uspelo pobegniti na drugo stran. Avgusta 1989 je Madžarska odprla svoje meje in tako so lahko prebivalci NDR nemoteno prešli čez Madžarsko na Zahod. Večinoma so želeli v ZRN, pri tem pa so jim pomagale tudi različne madžarske in avstrijske organizacije, ki so organizirale dodatne javne prevoze od meje z Madžarsko pa vse do meje z Zahodno Nemčijo. Nezadovoljstvo prebivalstva v Nemčijah se je vedno bolj dvigalo in politiki so ugotovili, da je potrebno pospešiti proces združevanja. Dogodki so se razvili zelo hitro in tako je novembra prišlo do množičnega pritiska na mejne prehode v berlinskem zidu. Ker stražarji niso mogli zadržati velike mase ljudi, so se vdali in jim dovolili prehod na Zahod. Berlinski zid je padel in celoten Berlin je zajelo slavje ob ponovnem snidenju ljudi iz obeh delov države. V nadaljevanju je sledilo rušenje berlinskega zidu in odprtih je bilo vedno več mejnih prehodov, ki so prebivalcem omogočali prehod med Nemčijama. V decembru 1989 in na začetku leta 1990 so se zvrstili mnogi sestanki in konference, ki so obravnavali dokončno rešitev nemškega vprašanja. Na njih so sodelovali predstavniki štirih svetovnih velesil, predstavniki obeh Nemčij in pa tudi predstavniki Nemčiji sosednjih držav, saj vprašanje meja ozemlja, ki bi ga obsegala nova nemška država še ni bilo rešeno. Marca so se v NDR začeli pripravljati na prve svobodne volitve in prebivalci so na njih izvolili stranke, ki so se zavzemale za čim hitrejšo združitev Nemčij. Po dolgih nadaljnjih dogovorih je junija 4 1990 prišlo do dokončnega sporazuma o poljski zahodni meji, med Poljsko in NDR. Med Vzhodno in Zahodno Nemčijo je bila vzpostavljena tudi monetarna unija, ki je izenačila trg in valuto v obeh delih države. V naslednjih mesecih so potekali mnogi nadaljnji pogovori o poteku združitve, dokler ni bil za končen mesec združitve izbran oktober 1990. Slovesnost ob združitvi je bila ogromna in srečni prebivalci Nemčij so skupaj pričakali ustanovitev nove Nemčije. Ob združitvi je Nemčija kot celota tudi vstopila v NATO. Tako se je končal proces združevanja Nemčij. In the year 1989 there were many changes, that had a major impact on the world and political systems of that time. At the start of the year it was very hard to believe, that Germany will be reunified so fast and that the socialist regimees will come crumbling to the ground. The world, divided in two parts, has already been causing a lot of protests and demonstrations, especially on the East side. There the living conditions were much harsher, so many residents of GDR decided to ilegally flee over to the West side. Many succedded, but there were also many aressted and a lot of people who lost their lives while trying to climb over the Berlin wall. In the summer of 1989 the number of illegal migrations sharply rose. Germany's neighbouring countries were good at dealing with the pressure at first, but soon they started to loosen their control at the borders. In August 1989 Hungary opened it's borders and the refugees from GDR had a free way to flee to the West. They mainly wanted to migrate into the FRG and they also had help from the humanitarian organisations in Austria and Hungary, which organised public transport all the way to the border with FRG. The protests reached even a higher point in the next months, which prompted the German politicians to make the German reunification happen as fast as possible. In November masses of people pushed on the border control points in the Berlin wall, which forced the guards to give up and open the border. The Berlin wall fell and the whole Berlin was celebrating while meeting the friends and family they were seperated from so long ago. In the next months Berlin wall was demolished. In December 1989 and at the start of the year 1990 many meetings and conferences took place. The German unification process was discussed there. In March GDR held it's first free elections in which the parties that were supporting quick reunification of Germany were selected. After long months of discussion the question of German borders with Poland was solved in June. In the same month a monetary union between the two Germanies was formed. October 1990 was choosen as the month of German reunification. Germany held a huge celebration and the residents marrily waited for two Germanies to merge into one new Germany. The new Germany also connected itself with NATO and with that the process of German reunfication was complete. združevanje Nemčije berlinski zid leto 1989 leto 1990 socializem NDR ZRN German unification the Berlin wall 1989 1990 socialism GDR FRG true false false Slovenski jezik Angleški jezik Diplomsko delo/naloga 2021-09-22 07:45:19 2021-09-22 07:45:34 2022-09-10 04:09:26 0000-00-00 00:00:00 2021 0 0 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 1970-01-01 482710 11704.pdf 11704.pdf 1 95B74C43C756FA3840652D209BFB6DF2 949c68f8d3e11ecda342cf10c4128c3876eb06d51880f5f07566dcfc98c68fd9 08ddda07-1b68-11ec-a523-00155dcfd717 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=148253 Filozofska fakulteta 0 0 0