<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="130611" NadgradivoID="0" NRID="13454766" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=130611" StOgledov="2470" StPrenosov="217" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-11-11 06:54:00" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-130611">20.500.12556/RUL-130611</PID>
  <Naslov>Gojenje in uporaba različnih vrst gloga (Crataegus spp.)</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Cultivation and use of different species of hawthorn (Crataegus spp.)</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>V rod Crataegus uvrščamo približno 250 rastlinskih vrst. Vrste gloga, ki so v Sloveniji avtohtone, so: navadni glog (C. laevigata), enovrati glog (C. monogyna) ter čašasti glog (C. curvisepala). Poleg slovenskih avtohtonih vrst poznamo tudi tujerodne vrste. To so: ostrogasti glog (C. crus-galli), lavalejev glog (C. lavallei), slivolistni glog (C. persimilis) pensilvanski glog (C. pennsylvanica) idr. Rastišča se med vrstami zelo razlikujejo, kot se tudi njihove morfološke značilnosti. Skupno vsem vrstam gloga je, da vsebujejo fenolne spojine, terpenoide, vitamine, minerale ter tudi strupene snovi, to so cianogeni glikozidi. Zaradi zdravilnih snovi, ki jih vsebuje, se glog uporablja predvsem v zdravilne namene. Poleg tega ga uporabljajo tudi v kulinariki in lesarstvu. Za gojenje v Sloveniji priporočamo tiste vrste, ki dobro uspevajo v Sloveniji, torej navadni, enovrati in čašasti glog. Najboljše jih je gojiti v obliki vretenastega grma, pri tem pa naj bo sadilna razdalja v vrsti približno 3 metre, med vrstami pa približno 4 metre.</Opis>
  <TujJezik_Opis>The genus Crataegus about 250 plant species. The species of hawthorn that are autochthonous in Slovenia are: C. laevigata, C. monogyna and C. curvisepala. Besides Slovenian autochthonous species, we also know non-native species. These are C. crus-galli, C. lavallei, C. persimilis, C. pannsylvanica etc. Habitats vary greatly between species, as do their morphological characteristics. Common to all hawthorn species is that they contain phenolic compounds, terpenoids, vitamins, minerals and toxic compounds, such as cyanogenic glycosides. Due to the medicinal substances it contains, hawthorn is mainly used for medicinal purposes. In addition, it is also used in cooking and carpentry. For cultivation in Slovenia, we recommend those species that grow well in Slovenia, therefore C. laevigata, C. monogyna and C. curvisepala. It&#039;s best that hawthorn is cultivated in a spindle-shaped form, with a planting distance of about 3 meters in a row and about 4 meters between rows.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>glog</Beseda>
    <Beseda>Crataegus</Beseda>
    <Beseda>rastišče</Beseda>
    <Beseda>fenolne spojine</Beseda>
    <Beseda>flavonoli</Beseda>
    <Beseda>flavoni</Beseda>
    <Beseda>avtohtone vrste</Beseda>
    <Beseda>zdravilni učinki</Beseda>
    <Beseda>kardioprotektivno</Beseda>
    <Beseda>antioksidativno</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>hawthorn</Beseda>
    <Beseda>Crataegus</Beseda>
    <Beseda>habitat</Beseda>
    <Beseda>phenolic compounds</Beseda>
    <Beseda>flavonols</Beseda>
    <Beseda>flavones</Beseda>
    <Beseda>autochthonic species</Beseda>
    <Beseda>therapeutic effects</Beseda>
    <Beseda>cardioprotective</Beseda>
    <Beseda>antioxidant</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[K. Vagaja]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2021-09-16 10:19:53</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2021-09-16 10:19:54</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-09-09 04:17:16</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2021</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="107347" Ime="Katja" Priimek="Vagaja" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="72518" Ime="Robert" Priimek="Veberič" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">634.17:631.526.32:543.6(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">196917</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/76494083">76494083</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="147751" DatotekaNRID="11781094" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="1334847" VelikostDatotekeKratko="1,27 MB" DatumVstavljanja="2021-09-16 10:19:55" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>19795.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>19795.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>030A9C13F598C4170CEBD6293748FFC9</MD5>
      <SHA256>dd149c654865c4a277ebe666216d75627b7bebaffb464d37af182563fe9007cd</SHA256>
      <UUID>9d05e3f6-16c6-11ec-a523-00155dcfd717</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=147751</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="58394"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="5" Kratica="BF" ZavodEvsID="0000057" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Biotehniška fakulteta </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
