<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="129928" NadgradivoID="0" NRID="13356503" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=129928" StOgledov="3015" StPrenosov="287" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-08-23 08:43:57" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-129928">20.500.12556/RUL-129928</PID>
  <Naslov>Življenjske okoliščine kot ključni faktor duševnega zdravja</Naslov>
  <Podnaslov>diplomsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Social circumstances as the deciding factor of mental health</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Dojemanje duševnega zdravja in duševnih stisk se je skozi zgodovino močno spreminjalo. V 
času »Velikega zapiranja« se je utrdil pojem družbene deviantnosti, ki je bil v veliki meri 
povezan z revščino in družbeno neproduktivnostjo. Rešitev naraščajoče revščine v novi 
meščanski družbi je bila njeno izobčenje. Vzpostavljanje meščanske družbe je zahtevalo 
prilagoditev norm obnašanja in morale. Posledično je proces Velikega Zapiranja poleg 
revežev in beračev zajel tudi norce, prostitutke, gobavce in druge deviantne profile 
prebivalstva, ki niso ustrezali novim normam meščanske družbe. Zapiranje norosti je 
vzpostavilo temelje, na katerih se je začela graditi znanost o norosti, ki se je v 19. stoletju 
začela uveljavljati pod okriljem medicine. To je razumevanju in obravnavi duševnih stisk dalo 
znanstveno verodostojnost. Antipsihiatrično gibanje je v 2. polovici 20. stoletja začelo 
opozarjati na pomanjkljivosti psihiatrične metode, ki je takrat temeljila predvsem na 
pozitivističnem, biološkem razumevanju duševnih stisk in duševnega zdravja. Duševne stiske 
so bile po mnenju protagonistov gibanja bolj odvisne od življenjskih okoliščin posameznika 
kakor pa od njegovih telesnih pomanjkljivosti. Razumevanje duševnih stisk od tam naprej ni 
več utemeljeno zgolj na medicinskem razumevanju duševnih stisk kot bioloških disfunkcij, 
kljub temu pa medicina oz. psihiatrija v veliki meri drži monopol nad javnim diskurzom 
razumevanja duševnih stisk in duševnega zdravja. Cilj te diplomske naloge je pokazati, da bi 
moralo razumevanje duševnih stisk segati preko meja medicinskih parametrov in da bi 
morala biti njihova obravnava bolj celostna. Da bi to dokazal, sem napravil pregled literature, 
v katerem je prepoznaven vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje. Pandemija in 
predvsem njeni zajezitveni ukrepi so v vsakdanje življenje posameznikov prinesli pomembne 
spremembe. Duševno zdravje populacij se je v času pandemije COVID-19 občutno 
poslabšalo. Karantena in drugi zajezitveni ukrepi kot denimo zaprtje šol predstavljajo ključne 
spremembe, ki imajo izrazito negativen vpliv na duševno zdravje.</Opis>
  <TujJezik_Opis>The understanding of mental health has changed drastically throughout history. In the early 
stages of understanding mental health the term social deviancy was used to describe mental 
disorders. It was in largely connected to poverty and social unproductiveness. The solution 
to growing poverty in new bourgeois society was exclusion. The establishment of bourgeois 
society demanded the adjustment of social norms and morality. This lead to the exclusion of 
not only poor people and beggars but also prostitutes, lepers, homosexuals and anyone who 
did not fit the new codes of conduct. The closure and medication of insanity set the 
groundwork for the scientific study of insanity, which was established in the 19th century as 
a medical science. This gave the understanding of insanity a scientific credibility. The 
antipsychiatry movement of the second half of the 20th century began to criticize the 
shortcomings of the psychiatric method which was, at the time, based mostly on a 
positivistic, biological understanding of mental health. This movement thought that the 
mental health of patients is based more on social circumstances than their anatomical 
shortcomings. Since then the understanding of mental health is not solely based in medical 
theory but incorporates social factors in to its research and understanding. Despite this the 
medical field, chiefly psychiatry, still holds a monopoly on public discourse about mental 
health. The aim of this research is to show that the understanding of mental health must 
transcend solely medical explanations and that its treatment must be more holistic. This 
research presents an overview of literature focused on the effects of the Covid-19 pandemic 
on mental health. The pandemic and the ensuing measures put in place to curb the spread 
of the Corona virus have brought important changes to the lives of individuals. The mental 
health of populations worldwide has declined sharply during the pandemic. Lockdowns and 
school closures are crucial changes which have a decidedly negative effect on mental health.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>duševno zdravje</Beseda>
    <Beseda>duševna bolezen</Beseda>
    <Beseda>duševna stiska</Beseda>
    <Beseda>psihiatrija</Beseda>
    <Beseda>antipsihiatrija</Beseda>
    <Beseda>pandemija</Beseda>
    <Beseda>COVID-19</Beseda>
    <Beseda>karantena</Beseda>
    <Beseda>zajezitveni ukrepi</Beseda>
    <Beseda>socialna izolacija</Beseda>
    <Beseda>zaprtje 
šol</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>mental health</Beseda>
    <Beseda>mental illness</Beseda>
    <Beseda>mentl hardship</Beseda>
    <Beseda>psychiatry</Beseda>
    <Beseda>antipsychiatry</Beseda>
    <Beseda>pandemic</Beseda>
    <Beseda>COVID-19</Beseda>
    <Beseda>quarantine</Beseda>
    <Beseda>containment measures</Beseda>
    <Beseda>social isolation</Beseda>
    <Beseda>school closures</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[M. Vršič]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2021-09-09 09:00:20</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2021-09-09 09:00:22</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-09-09 04:13:58</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2021</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>1 spletni vir (1 datoteka PDF ([57] str.))</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="110205" Ime="Matevž" Priimek="Vršič" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="408646147" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="39893" Ime="Petra" Priimek="Videmšek" AltIme="Petra Justa Videmšek; P. Videmsek" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="5368163" Afiliacija="" ArrsID="27997" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">364.622:616-036.2</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">34661</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/85177091">85177091</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="146977" DatotekaNRID="11755016" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="1125639" VelikostDatotekeKratko="1,07 MB" DatumVstavljanja="2021-09-09 09:00:22" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>5739.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>5739.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>1B7B849CD893C96625EC9B1CDA0AB3AB</MD5>
      <SHA256>80f3c85051fcc3ede02788eed89209241e476a7dc576fca9bad8828062283f38</SHA256>
      <UUID>5a4f485a-113b-11ec-a523-00155dcfd717</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=146977</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="126090"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="13" Kratica="FSD" ZavodEvsID="0000067" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za socialno delo </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
