<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="129580" NadgradivoID="0" NRID="13321174" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=129580" StOgledov="3043" StPrenosov="359" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-20 17:17:28" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-129580">20.500.12556/RUL-129580</PID>
  <Naslov>Vrednotenje vpliva kozmetično aktivnih sestavin za povečanje prekrvitve na temperaturo kože z uporabo termovizijske kamere</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Evaluation of rubefacients&#039; impact on skin temperature by using thermal imaging camera</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Področje učinkovitosti izdelkov z vgrajenimi kozmetično aktivnimi sestavinami za povečanje prekrvitve je slabo raziskano, saj je podatkov o njihovem delovanju po nanosu na kožo zelo malo. Klasične kozmetično aktivne sestavine za povečanje prekrvitve, kot so mentol, kafra, kapsaicin, escin, arginin idr. najpogosteje zasledimo v športni kozmetiki in izdelkih za lajšanje mišično-skeletnih bolečin, v katerih naj bi po njihovem nanosu na kožo z delovanjem na temperaturno občutljive receptorje v koži povzročile vazodilatacijo in povečano prekrvitev kože. 
Poleg številnih metod, ki prekrvitev kože določajo neposredno z merjenjem krvnega pretoka kože, pa obstajajo metode, s katerimi merimo spremenljivke, ki odražajo spremembe v prekrvitvi kože. V okviru in vivo študije smo tako učinkovitost izdelkov z vgrajenimi kozmetično aktivnimi sestavinami za povečanje prekrvitve vrednotili posredno preko spremembe temperature kože, in sicer s termovizijsko kamero, ki izkorišča pojav sevanja infrardečega valovanja s površine kože. V diplomski nalogi smo vrednotili vpliv štirih različnih izdelkov na temperaturo kože, ki so se med seboj razlikovali glede na aktivno sestavino za povečanje prekrvitve (mentol, kafra, kapsaicin), tehnološko obliko (hidrogel, lipofilna krema) in skupino izdelka (kozmetični izdelek, medicinski pripomoček, zdravilo brez recepta). 
Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so izdelki z vgrajenim mentolom izkazali enak časovno odvisen učinek, in sicer takoj po nanosu statistično značilno znižanje temperature kože glede na bazalno vrednost, po 5 minutah od nanosa pa statistično značilno povišanje glede na vrednosti takoj po nanosu. Enak trend spreminjanja temperature smo prav tako opazili pri izdelku, ki poleg mentola vsebuje tudi kafro. Pri izdelku z vgrajenim kapsaicinom tekom meritev ni prišlo do statistično značilnih sprememb v temperaturi kože. Ugotovili smo, da so statistično značilne razlike v spremembi temperature kože med izdelki prisotne v intervalu prvih 5 minut, in so najverjetneje posledica različne sestave oz. tehnološke oblike izdelkov. Zaključimo lahko, da termografija kot komplementarna tehnika za vrednotenje temperature kože predstavlja inovativen in perspektiven način spremljanja učinkovitosti KAS za povečanje prekrvitve v prihodnje.</Opis>
  <TujJezik_Opis>The efficacy of products with rubefacients is poorly understood as there is very little data on how they work following application on the skin. Typical rubefacients, such as menthol, camphor, capsaicin, aescin, arginine, etc., are most commonly found in sports cosmetics and musculoskeletal pain relief products, which when applied on the skin, are thought to cause vasodilatation and increased blood flow to the skin by activating temperature-sensitive receptors. 
In addition to the many methods that determine skin blood flow directly, others measure variables indicating changes in skin blood flow. Thus, within performed in vivo study, the efficacy of products with rubefacients was evaluated indirectly by measuring change in skin temperature, using a thermal imaging camera that utilises the appearance of infrared radiation on the surface of the skin. In the thesis, the effect of four different products, differing in the incorporated rubefacient (menthol, camphor, capsaicin), technological form (hydrogel, lipophilic cream) and product group (cosmetic product, medical aid, nonprescription medicine), on skin temperature was evaluated.
The results showed that products with menthol had the same time-dependent effect, i.e. a statistically significant decrease in skin temperature immediately after application compared to the basal value, and a statistically significant increase in skin temperature five minutes after application compared to the values immediately after application. The same trend of temperature changes was observed while testing the product which, in addition to the menthol, contained camphor. The product with capsaicin did not cause statistically significant changes in skin temperature during the measurements. Statistically significant differences in skin temperature change between the products were observed during the first five minutes and are most likely due to the different composition or technological formulation of the products. In conclusion, thermography as a complementary technique for skin temperature evaluation represents an innovative and promising method for monitoring the efficacy of rubefacients in further studies.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>kozmetično aktivne sestavine za povečanje prekrvitve</Beseda>
    <Beseda>mentol</Beseda>
    <Beseda>termovizija</Beseda>
    <Beseda>temperatura kože</Beseda>
    <Beseda>prekrvitev kože</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>rubefacients</Beseda>
    <Beseda>menthol</Beseda>
    <Beseda>thermal imaging</Beseda>
    <Beseda>skin temperature</Beseda>
    <Beseda>skin blood flow</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik></Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2021-09-05 07:45:40</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2021-09-05 07:45:42</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-09-08 04:09:24</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2021</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo>1970-01-01</EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="106218" Ime="Mateja" Priimek="Vehar" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="87962" Ime="Mirjam" Priimek="Gosenca Matjaž" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="28405" Ime="Igor" Priimek="Pušnik" AltIme="" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">83118</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="146590" DatotekaNRID="11751738" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="2914172" VelikostDatotekeKratko="2,78 MB" DatumVstavljanja="2021-09-05 07:45:46" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>2692.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>2692.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>C04DCA927314CB011C2A5333A7D76687</MD5>
      <SHA256>2fb3294bd0b7a8ea563b4c62e1b76d395ec6a2005e6bae2d89066e4125be73b2</SHA256>
      <UUID>46d4b390-0e0c-11ec-a523-00155dcfd717</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=146590</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="116722"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="8" Kratica="FFA" ZavodEvsID="0000061" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za farmacijo </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="0" Koda="0" Naziv="Ni določena" SchemaOrg="CreativeWork"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
