Komunikacijske sposobnosti odrasle osebe z afazijo in govorno apraksijo po odstranitvi možganskega tumorjaJuretič, Saša (Avtor)
Farago, Emica (Mentor)
možganski tumorAfazija in govorna apraksija sta izolirani nevrološko pogojeni motnji jezika in govora,
ki se v praksi pogosto sopojavljata in prekrivata. Afazija je pridobljena nevrološka
jezikovna motnja, ki nastane kot posledica žariščne okvare (najpogosteje)
dominantne hemisfere možganov. Težave se kažejo tako na področju ekspresivnih
kot tudi receptivnih jezikovnih sposobnosti. Govorna apraksija je pridobljena
nevrološka govorna motnja, ki se kaže v okvarjeni zmožnosti načrtovanja (planiranja)
ali programiranja senzomotoričnih ukazov, potrebnih za izvedbo govornih gibov.
Najpogostejši vzrok za nastanek afazije in govorne apraksije je možganska kap.
Motnji pogosto nastaneta tudi kot posledica drugih bolezni ali poškodb možganov,
kot je na primer odstranitev možganskega tumorja. Strokovnjaki izpostavljajo
specifičnost afazij, ki se pojavijo po odstranitvi tumorja, in opozarjajo na pomembnost
oblikovanja ustreznih terapij za obravnavo teh pacientov. Kljub temu se relativno
malo raziskav osredotoča na raziskovanje govorno-jezikovnega področja po
kirurškem zdravljenju možganskega tumorja.
Namen magistrskega dela je bil raziskati področje govora, jezika in komunikacije pri
osebah z afazijo in govorno apraksijo po odstranitvi primarnega možganskega
tumorja. V uvodu dela je najprej definiran in opisan možganski tumor. V nadaljevanju
uvoda so predstavljene govorno-jezikovne motnje, ki nastanejo kot posledica njegove
odstranitve. Posebna pozornost je namenjena značilnostim afazije in govorne
apraksije ter logopedski obravnavi navedenih motenj.
V empiričnem delu je bila izvedena singularna študija primera odrasle osebe z afazijo
in govorno apraksijo po odstranitvi primarnega možganskega tumorja. Predstavljen je
komunikacijski profil osebe pred, med in po logopedski obravnavi. Osnova za
diagnostično oceno je bil slovenski testni protokol Pregled govorno-jezikovnih
sposobnosti z izbranimi podtesti. Glede na rezultate raziskave ugotavljamo, da je po
šestmesečni logopedski obravnavi pri osebi z afazijo in govorno apraksijo prišlo do
napredka znotraj vseh ocenjenih področij govora, jezika in komunikacije. Ta področja
so bila naslednja: motorika govornih organov in oralna diadohokineza, avtomatični
govor, ponavljanje, artikulacija, poimenovanje, fonacija, pripovedne sposobnosti in
sposobnosti sporočanja ter razumevanje. Napredek, ki smo ga zabeležili, je
pomemben pokazatelj, da se je stanje osebe v obdobju šestmesečne logopedske
obravnave spreminjalo in izboljševalo. Po drugi strani pa ugotavljamo, da je bila
razsežnost sprememb in napredka na omenjenih področjih majhna. Stanje se ni
izboljšalo do te mere, da bi bila (predvsem oralna) komunikacija osebe povsem
funkcionalna v domačem okolju in izven njega. Z namenom povečanja
funkcionalnosti komunikacije je bil del terapij v zadnjem mesecu raziskave posvečen
poskusom uvedbe nadomestne in dopolnilne komunikacije z uporabo simbolov in
komunikacijske mape.
Rezultatov raziskave ne moremo posploševati na vse osebe z afazijo in govorno
apraksijo po odstranitvi možganskega tumorja, kljub temu pa vsebina magistrskega
dela nudi osnovo za nadaljnje raziskave in je po naši presoji pomemben doprinos k
področju logopedske obravnave nevrološko pogojenih motenj jezika, govora in
komunikacije.20212021-02-26 04:36:05Magistrsko delo/naloga124972COBISS_ID: 52759043sl