20.500.12556/RUL-124115 Jezikovne kompetence zdravstvenih delavcev Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani diplomsko delo Language competences of healthcare professionals in the Student health centre of the University of Ljubljana diploma work Uvod: Kakovostna komunikacija je v zdravstvenem okolju pomembna, še posebno pri tujih pacientih. Zdravstveni delavci se pri svojem delu vse pogosteje srečujejo s tujimi pacienti, ki potrebujejo ambulantno obravnavo in jim je potrebno podati sporočilo za nadaljnje zdravljenje na njim razumljiv način ter s tem preprečiti morebitne negativne učinke napačnega razumevanja. Namen: Namen raziskave je bil raziskati jezikovne kompetence in jezikovni kapital zdravstvenega osebja v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani. Metode dela: Z uporabo kvantitativnega pristopa smo izvedli presečno študijo. Zbiranje podatkov je bilo opravljeno maja 2020 s strukturiranim anketnim vprašalnikom. Populacijo so predstavljali zaposleni zdravstveni delavci v Zdravstvenem domu za študente. Vprašalnik je ustrezno izpolnilo 50 oseb. Realizacija vzorca je bila 83,3 %. Rezultati: Pri samooceni znanja tujih jezikov so se pokazale razlike med skupino zdravnikov, zobozdravnikov in psihologov ter zdravstvenega osebja. Skupina zdravnikov, zobozdravnikov in psihologov je izstopala pri znanju angleščine ter bosanščine/črnogorščine/hrvaščine/srbščine, medtem ko je pri skupini ostalega osebja bilo znanje angleščine slabše. Pri vprašanju, kateri deli obravnave v angleščini predstavljajo največji jezikovni izziv, je največ oseb označilo posredovanje informacij o zdravilih, pri bosanščini/črnogorščini/hrvaščini/srbščini pa preverjanje razumevanja informacij in navodil. Kot zelo uspešna metoda za premagovanje jezikovnih ovir v angleščini se je izkazala metoda prevajanja s pomočjo zaposlenega, pri bosanščini/črnogorščini /hrvaščini/srbščini pa metoda prevajanja s pomočjo osebe, ki spremlja pacienta. Največ, kar 44 %, zaposlenih je označilo, da bi radi osvežili znanje jezika, ki ga že poznajo. Kot najbolj ustrezna metoda učenja se je pokazala izvedba izobraževanja v fizični obliki. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je potrebno zaposlene kontinuirano izobraževati in jim ponuditi sredstva in orodja, da lahko izboljšajo svoje jezikovne kompetence pri tujih pacientih. Z izobraževanjem lahko zagotovimo kakovostno in strokovno zdravstveno oskrbo takšnim pacientom, poskrbeti pa moramo, da jim bodo orodja v pomoč in ne v breme pri ambulantni obravnavi. Uvod: Kakovostna komunikacija je v zdravstvenem okolju pomembna, še posebno pri tujih pacientih. Zdravstveni delavci se pri svojem delu vse pogosteje srečujejo s tujimi pacienti, ki potrebujejo ambulantno obravnavo in jim je potrebno podati sporočilo za nadaljnje zdravljenje na njim razumljiv način ter s tem preprečiti morebitne negativne učinke napačnega razumevanja. Namen: Namen raziskave je bil raziskati jezikovne kompetence in jezikovni kapital zdravstvenega osebja v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani. Metode dela: Z uporabo kvantitativnega pristopa smo izvedli presečno študijo. Zbiranje podatkov je bilo opravljeno maja 2020 s strukturiranim anketnim vprašalnikom. Populacijo so predstavljali zaposleni zdravstveni delavci v Zdravstvenem domu za študente. Vprašalnik je ustrezno izpolnilo 50 oseb. Realizacija vzorca je bila 83,3 %. Rezultati: Pri samooceni znanja tujih jezikov so se pokazale razlike med skupino zdravnikov, zobozdravnikov in psihologov ter zdravstvenega osebja. Skupina zdravnikov, zobozdravnikov in psihologov je izstopala pri znanju angleščine ter bosanščine/črnogorščine/hrvaščine/srbščine, medtem ko je pri skupini ostalega osebja bilo znanje angleščine slabše. Pri vprašanju, kateri deli obravnave v angleščini predstavljajo največji jezikovni izziv, je največ oseb označilo posredovanje informacij o zdravilih, pri bosanščini/črnogorščini/hrvaščini/srbščini pa preverjanje razumevanja informacij in navodil. Kot zelo uspešna metoda za premagovanje jezikovnih ovir v angleščini se je izkazala metoda prevajanja s pomočjo zaposlenega, pri bosanščini/črnogorščini /hrvaščini/srbščini pa metoda prevajanja s pomočjo osebe, ki spremlja pacienta. Največ, kar 44 %, zaposlenih je označilo, da bi radi osvežili znanje jezika, ki ga že poznajo. Kot najbolj ustrezna metoda učenja se je pokazala izvedba izobraževanja v fizični obliki. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je potrebno zaposlene kontinuirano izobraževati in jim ponuditi sredstva in orodja, da lahko izboljšajo svoje jezikovne kompetence pri tujih pacientih. Z izobraževanjem lahko zagotovimo kakovostno in strokovno zdravstveno oskrbo takšnim pacientom, poskrbeti pa moramo, da jim bodo orodja v pomoč in ne v breme pri ambulantni obravnavi. diplomska dela zdravstvena nega jezikovne ovire zdravstveni delavci ambulantna obravnava tuji jeziki študij v tujini diploma theses nursing care language barriers health professionals outpatient treatment foreign languages study abroad true false false [H. Mustajbašić] Slovenski jezik Angleški jezik Diplomsko delo/naloga 2021-01-01 07:47:06 2021-01-01 07:47:19 2022-09-04 03:57:46 0000-00-00 00:00:00 2020 0 Ljubljana 0 Ljubljana 42 str., [10] str. pril. 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 616-083 104089 46022659 10808.pdf 10808.pdf 1 70D74A57B509995760F9260C344CA25E 9e2e3894543ecaef27df4a66150432f445003335b228b2f86ec01f69c3b30b65 7b181d58-a1bb-11eb-a523-00155dcfd717 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=139503 Zdravstvena fakulteta 0 0 0