Vpliv izmenjalne transfuzije v obdobju novorojenčka na imunsko odzivnost in kasnejšo obolevnostNosan, Gregor (Avtor)
Avčin, Tadej (Mentor)
izmenjalna transfuzijanovorojenčekimunomodulacijacelični imunski odzivprotitelesni imunski odzivimunogenost cepivavtoimunostUvod in namen raziskave: Izmenjalna transfuzija krvi (IT) predstavlja pomembno obliko zdravljenja novorojenčkov s hemolitično boleznijo ploda in novorojenčka (HBPN). Ena izmed možnih neželenih transfuzijskih reakcij je s transfuzijo povezana imunomodulacija (STPI), ki preko še ne povsem pojasnjenih mediatorjev in mehanizmov lahko povzroči številne pozitivne in negativne klinične učinke oz. vpliva na kasnejšo obolevnost prejemnikov krvi. Namen raziskave je raziskati vpliv IT v obdobju novorojenčka na imunsko odzivnost in obolevnost oz. ugotoviti, ali IT povzroča STPI.
Raziskovalna metodologija: Prvi del raziskave temelji na prospektivni analizi celičnega imunskega odziva, ki smo jo izvedli na kohorti 86 preiskovancev. Od teh je 30 otrok eksperimentalne skupine v starosti nekaj dni zaradi HBPN prejelo IT, 56 zdravih otrok kontrolne skupine pa ni prejelo nobene krvne komponente. V starosti šest tednov in 13 mesecev smo vsem otrokom določili krvno koncentracijo levkocitov, limfocitov in limfocitnih populacij ter serumsko koncentracijo vnetnih in regulatornih citokinov. Drugi del raziskave temelji na retrospektivni analizi specifičnega protitelesnega imunskega odziva na toksoidno cepivo proti davici in tetanusu, serumskih avtoprotiteles in pojavnosti bakterijskih in virusnih okužb, alergijskih, avtoimunskih in rakavih bolezni, ki smo jo izvedli na kohorti 74 preiskovancev. Od teh je 41 otrok eksperimentalne skupine v starosti nekaj dni zaradi HBPN prejelo IT, 33 zdravih otrok kontrolne skupine pa ni prejelo nobene krvne komponente.
Rezultati in razprava: Šest tednov po IT so imeli prejemniki IT v primerjavi z zdravimi dojenčki znake imunske izčrpanosti, saj so imeli pomembno nižjo krvno koncentracijo aktiviranih monocitov, aktiviranih celic T pomagalk, regulatornih celic T pomagalk in naivnih ter tranzicijskih limfocitov B. Trinajst mesecev po IT je imunska izčrpanost izzvenela, saj razlike v koncentraciji teh celic ni bilo več, a je razlika med prejemniki IT in zdravimi otroci vseeno ostala, saj so imeli prejemniki IT zmanjšano variabilnost koncentracije imunskih celic in citokinov. Po štirih odmerkih toksoidnega cepiva proti davici in tetanusu so imeli prejemniki IT izrazito močan in pomembno boljši protitelesni imunski proti davičnemu toksoidu. Prejemniki IT so pogosteje obolevali zaradi okužbe z varičela zoster virusom; glede pojavnosti drugih virusnih in bakterijskih okužb, alergijskih, avtoimunskih in rakavih bolezni ter serumskih avtoprotiteles pa se niso razlikovali od zdravih otrok.
Zaključki: IT v obdobju novorojenčka povzroča STPI, saj vpliva na delovanje specifičnega celičnega in protitelesnega imunskega odziva. Povzroči kratkoročno in prehodno imunsko izčrpanost, ki izzveni do 13. meseca starosti. Dolgoročno izboljša protitelesni imunski odziv na toksoidno cepivo proti davici in vpliva na pojavnost okužbe z varičela zoster virusom. Možen mehanizem nastanka STPI bi bila lahko masivna antigenska obremenitev, ki kratkoročno povzroči prehodno imunsko izčrpanost, dolgoročno pa pospešeno, a slabše uglašeno zorenje imunskega sistema. Protitelesni imunski odziv na cepljenje s toksoidnim cepivom proti davici in tetanusu je pri prejemnikih IT vsaj primerljiv z učinkovitostjo cepiva pri zdravih otrocih, zato naj bodo prejemniki IT s tema dvema cepivoma cepljeni po uradnemu cepilnemu programu za zdrave otroke.20202020-10-30 07:15:04Doktorsko delo/naloga121793VisID: 14103COBISS_ID: 37847043sl