Vpliv zunajtelesnega krvnega obtoka samega in v kombinaciji z zunajtelesno imunoadsorpcijo oziroma metilprednizolonom na zunajcelične vezikle pri srčnih operacijahJevnikar, Elizabeta (Avtor)
Černe, Katarina (Mentor)
Podbregar, Matej (Komentor)
zunajtelesni krvni obtokzunajcelični veziklizunajtelesna imunoadsorpcijaCytosorbmetilprednizolonZunajtelesni krvni obtok (ZTKO) v obliki srčno-pljučnega obvoda je ključen za večino operacij na odprtem srcu. Z njim je povezan sistemski vnetni odgovor, ki lahko vodi do pooperativnih zapletov ali smrti. Potencialni biološki označevalci, ki bi lahko predvideli z ZTKO povezane zaplete, so zunajcelični vezikli (ZV) – heterogena skupina z membrano obdanih struktur, ki se sproščajo iz celic. Obstaja potreba po podrobnejšem razumevanju povezave med ZTKO in ZV in vpliva dodatnih ukrepov, kot sta na primer uporaba zunajtelesnega adsorberja citokinov CytoSorb® (CytoSorb®, CytoSorbents Inc., ZDA) ter administracija kortikosteroidov. Glavni namen magistrskega dela je bil proučiti vpliv samega ZTKO, ZTKO z zunajtelesno imunoadsorpcijo in ZTKO z administracijo metilprednizolona na velikost ter raven ZV v krvi pacientov, ki so prestali kompleksno srčno operacijo. Proučili smo tudi morebitno korelacijo rezultatov s kliničnimi podatki. Sekundarni cilj je bil optimizacija postopkov za karakterizacijo in kvantifikacijo ZV z analizo sledenja nanodelcem (NTA) ter pretočno citometrijo. V analizo smo vključili vzorce krvi 23 bolnikov, ki so bili operirani na srcu na SPS Kirurški kliniki, UKCLJ. Bolniki so bili razdeljeni v kontrolno skupino (9 bolnikov brez kapsule CytoSorb® in brez kortikosteroidov), skupino s kapsulo (8 bolnikov, pri katerih je bila med ZTKO uporabljena kapsula CytoSorb®) in kortikosteroidno skupino (6 bolnikov, ki so med ZTKO prejeli metilprednizolon). Vzorci krvi so bili odvzeti pred indukcijo v anestezijo (pred ZTKO) in po ZTKO (po ZTKO). Po pripravi vzorcev za analizo je sledila analiza ZV z NTA in pretočno citometrijo. Začetne velikosti in ravni ZV v vzorcih pred ZTKO so se med bolniki zelo razlikovale. Velikost ZV se je po operaciji ZTKO statistično značilno povišala (p < 0,001). Koncentracija ZV se po ZTKO ni statistično značilno spremenila (p = 0,298). Čeprav se je koncentracija celokupnih bioloških nanodelcev po ZTKO statistično značilno zmanjšala (p < 0,001), to zmanjšanje ne odraža sprememb v ravni ZV. Po ZTKO se je statistično značilno zmanjšala tudi fluorescenca ZV (p = 0,011), kar kaže na zmanjšanje esterazne aktivnosti znotraj ZV. Trend spremembe ravni ZV zaradi ZTKO ni bil enak pri vseh bolnikih, medtem ko je bilo pri vseh bolnikih prisotno povečanje velikosti ZV po ZTKO. Zunajtelesna imunoadsorpcija ni dodatno vplivala na povečanje velikosti ZV zaradi ZTKO (p < 0,001; kontrola p < 0,001), je pa dodatno vplivala na povečanje koncentracije ZV (p = 0,016; kontrola p = 0,466). Zunajtelesna imunoadsorcpija je dodatno vplivala na znižanje fluorescence (esterazne aktivnosti) ZV, ki je bilo statistično značilno le v skupini s kapsulo (p < 0,001). Administracija metilprednizolona ni dodatno vplivala na povečanje velikosti ZV, povzročeno z ZTKO (p < 0,001, kontrola p < 0,001). Metilprednizolon ni dodatno vplival na spremembo v koncentraciji ZV zaradi ZTKO (p = 0,566, kontrola p = 0,466). Administracija metilprednizolona ni dodatno vplivala na fluorescenco ZV oz. esterazno aktivnost (p = 0,059, kontrola p = 0,507). Velikost in raven ZV ter njihova fluorescenca v vzorcih krvi bolnikov pred ZTKO in po njem so bili povezani s kliničnimi podatki bolnikov. Prav tako so s kliničnimi podatki korelirale relativne spremembe v parametrih, ki karakterizirajo ZV. Dokazali smo, da operacija z ZTKO povzroči spremembe v ZV, dodatno pa lahko vplivajo tudi dodatni ukrepi, kot je zunajtelesna imunoadsorpcija. Dodatnega učinka na ZV zaradi administracije metilprednizolona nismo dokazali. Potrebne so nadaljnje raziskave, idealno na večjem številu bolnikov, ki bi podrobneje proučile vpliv ZTKO in dodatnih ukrepov na ZV. Pokazali smo tudi, da so ZV povezani s kliničnimi podatki, kar odpira možnosti njihove uporabe kot bioloških označevalcev.20202020-09-30 13:05:01Magistrsko delo/naloga121160VisID: 12521COBISS_ID: 36540931sl