<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="121062" NadgradivoID="0" NRID="12050963" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=121062" StOgledov="1760" StPrenosov="242" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-07-14 15:39:47" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-121062">20.500.12556/RUL-121062</PID>
  <Naslov>Koncentracijska odvisnost učinka izbranih nesteroidnih protivnetnih učinkovin in piceatanola na androgenih in glukokortikoidnih receptorjih, izraženih v celični liniji MDA-kb2</Naslov>
  <Podnaslov>magistrska naloga</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Concentration dependence of the effect of selected nonsteroidal anti-inflammatory drugs and piceatanol on the androgen and glucocorticoid receptors, expressed in MDA-kb2 cell line</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Široka uporaba nesteroidnih protivnetnih učinkovin (NSAID) je pripeljala do marsikaterih
dolgoročnih in potencialno škodljivih posledic za organizme v okolju, tudi za človeka.
Mnoge od teh so nepojasnjene, nekatere raziskave pa že potrjujejo, da določene zdravilne
učinkovine, vključno z NSAID, delujejo kot hormonski motilci. Dosedanje in vitro in in vivo
študije so pokazale, da so NSAID sposobne modulirati estrogenski (ER), progesteronski
(PR) in s peroksisomskim proliferatorjem aktivirani receptor gama (PPARγ). Učinki NSAID
na druge receptorje, kot sta npr. androgeni (AR) in glukokortikoidni receptor (GR), so manj
raziskani. S tem namenom smo v okviru magistrske naloge preučevali vpliv izbranih NSAID
na omenjena receptorja. Poleg dveh tipičnih predstavnikov NSAID, diklofenak (DIC) in
njegov metabolit 4-hidroksidikofenak (4-HD), smo izbrali še paracetamol (PAR) in
predstavnika naravnega izvora s protivnetnim delovanjem, to je piceatanol (PIC). Vsem je
skupno protivnetno delovanje, ki je najbolj značilno za skupino NSAID. Večina
predstavnikov NSAID inhibira dva izoencima ciklooksigenaze (COX), COX-1 in COX-2.
Za DIC je v manjši meri značilna še inhibicija COX-3. Slednjo pripisujejo tudi PAR.
Kot modelni sistem za raziskovanje smo uporabili celično linijo MDA-kb2, ki izraža
funkcionalne androgene in glukokortikoidne receptorje z možnostjo razlikovanja
agonističnega in antagonističnega delovanja testirane spojine. Najprej smo s testom
citotoksičnosti testirali preiskovane spojine v prvotno izbranih koncentracijah, za katere smo
potrdili, da je pri njih preživetje celic večje kot 80 %. Za DIC, PAR in PIC je bila prva
necitotoksična koncentracija 175 μM, za 4-HD pa 250 μM. Prve necitotoksične in od njih
nižje koncentracije spojin smo testirali v nadaljnjem in vitro testu. To je bil presejalni
luciferazni test, ki temelji na aktivaciji transkripcije gena za encim luciferazo. Aktivacija
transkripcije oziroma stopnja aktivnosti luciferaze je služil kot pokazatelj učinka
preiskovanih spojin na AR oziroma GR. Rezultati testa so pokazali, da imajo vse
preiskovane spojine pri določenih koncentracijah statistično značilno agonistično delovanje
na AR in GR. Spojini DIC in PAR delujeta agonistično na AR pri koncentracijah 175, 100,
10, 1 in 0.1 μM, spojina 4-HD pri koncentracijah 250, 100, 10, 1 in 0.001 μM, spojina PIC
pri koncentracijah 175, 100 in 1 μM. Agonistični učinek na GR sta spojini DIC in PAR
izkazali pri koncentraciji 175 μM, spojina 4-HD pri 250, 100 in 10 μM ter PIC pri 175, 100
in 10μM. Vse preiskovane spojine, razen PIC, delujejo na AR tudi antagonistično, in sicer
DIC pri koncentracijah 175, 10, 1 in 0.01 μM, 4-HD pri 250, 100, 10, 1 in 0001 μM, PAR pri 10, 1, 0.01 in 0.001 μM. Šibko antiglukokortikoidno delovanje smo dokazali samo za
spojino DIC pri koncentracijah 175 in 100 μM ter za njegov metabolit 4-HD pri
koncentracijah 250 in 100 μM.
Na podlagi eksperimentalnih rezultatov lahko trdimo, da izbrane spojine delujejo kot
modulatorji AR in GR. Ne smemo zanemariti dejstva, da so nekatere preiskovane spojine
zmožne modulacije AR in GR tako pri terapevtskih koncentracijah, kot tudi pri nižjih
koncentracijah. Slednje lahko najdemo tudi v okoljskih vodnih virih. Vsekakor pa so
potrebne še podrobnejše in vitro in in vivo študije, s katerimi bi ovrednotili natančen
mehanizem delovanja in potencialno škodljive učinke, ki jih imajo preiskovane spojine na
androgeni in glukokortikoidni sistem.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Common usage of nonsteroidal anti-inflammatory drugs (NSAID) has led to many longterm
and potentially harmful effects for organisms, including human. Many of these effects
remain unclarified, although some researches have already confirmed that some drugs,
including NDAID, act as endocrine disruptors. The findings of in vitro and in vivo studies
so far show, that NSAID are able to modulate estrogen receptor (ER), progesterone receptor
(PR) and the peroxisome proliferator activated receptor gamma (PPARγ). Effects of NSAID
on other receptors, e. g. androgen receptor (AR) and glucocorticoid receptor (GR) are less
studied. With this purpose, we studied in our thesis the effects of selected NSAID on these
two receptors. Along with two typical NSAID representatives, diclofenac (DIC) and its
metabolite 4-hydroxydiclofenac (4-HD), we also chose paracetamol (PAR) and natural
representative with anti-inflammatory effect, piceatannol (PIC). They all have antiinflammatory
effect in common, although it is broadly known as a characteristic of NSAID.
Most representatives of group of NSAID inhibit two isoforms of cyclooxygenase (COX),
COX-1 and COX-2. Diclofenac in lesser extent also inhibits COX-3. They attribute this
inhibition also to PAR.
As a model system for determination their effects we used the cell line MDA-kb2, which
expresses functional androgen and glucocorticoid receptor with the ability to differ agonistic
and antagonistic properties of the selected substance. First, we used cytotoxicity test to
confirm that selected substances in firstly chosen concentrations show cell survival rate more
than 80 %. For DIC, PAR and PIC first non-cytotoxic concentration was 175 μM and for 4-
HD it was 250 μM. The first non-cytotoxic concentrations and lower concentrations were
used later on with in vitro assay. This was screening luciferase assay based on the activation
of transcription of the gene for luciferase. Activation of transcription or level of luciferase
activity was used as indicator of the effect of tested substances on AR or GR. The test results
showed that all test substances have significant agonistic effect on AR and GR at certain
concentrations. Agents DIC and PAR work as agonists of AR at concentrations 175, 100,
10, 1 and 0.1 μM, substance 4-HD at concentrations 250, 100, 10, 1 and 0.001 μM, substance
PIC at 175, 100 and 1 μM. Agonistic effect on GR of DIC and PAR was showed at
concentration175 μM, substance 4-HD showed this at 250, 100 and 10 μM, PIC at 175, 100
and 10 μM. All tested substances, except PIC, works also as antagonist of AR, namely DIC
at concentrations 175, 10, 1 and 0.01 μM, 4-HD at 250, 100, 10, 1 and 0001 μM, PAR at 10,1, 0.01 and 0.001 μM. Weak anti-glucocorticoid effect was evidenced only for substances
DIC at concentrations 175 and 100 μM, along with its metabolite 4-HD at concentrations
250 and 100 μM.
On the basis of our experimental results, we can claim that selected substances modulate AR
and GR. We must not neglect the fact that tested substances are able to modulate AR and
GR at therapeutic concentrations and also at lower concentrations, which were also found in
water sources in the environment. Definitely more detailed in vitro and in vivo studies are
needed to evaluate exact mechanisms of action and potentially harmful effects of the selected
substances on androgen and glucocorticoid system.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>hormonski motilci 
diklofenak 
4-hidroksidiklofenak 
paracetamol 
piceatanol 
androgeni receptor 
glukokortikoidni receptor 
celična linija MDA-kb2</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>endocrine disruptors 
diclofenac 4-hydroxydiclofenac 
paracetamol
piceatannol 
androgen receptor 
glucocorticoid receptor 
MDA-kb2 cell line</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[B. Sladič]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2020-09-29 13:17:47</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2020-09-29 13:17:47</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-09-01 04:01:22</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2015</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>2015</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>XIV, 75 f.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="98960" Ime="Barbara" Priimek="Sladič" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="272528483" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="38754" Ime="Marija" Priimek="Sollner Dolenc" AltIme="Marija Sollner Dolenc; Marija Sollner; M. Sollner-Dolenc; M. Sollner- Dolenc" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="2989411" Afiliacija="" ArrsID="08519" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">615.9+615.357(043.3)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4008561">4008561</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="135921" DatotekaNRID="11279461" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="1806407" VelikostDatotekeKratko="1,72 MB" DatumVstavljanja="2020-09-29 13:20:10" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="29.09.2020" Zaporedje="0">
      <Naziv>MAG_Sladic_Barbara_2015.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>MAG_Sladic_Barbara_2015.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>0DF1B2363FE81787BD98B9530780CB75</MD5>
      <SHA256>d6394fc3099c2bea517dc63b4714ede680d49bce415322291f6f7028884a65cc</SHA256>
      <UUID>37379d16-a1ba-11eb-a523-00155dcfd717</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=135921</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="165252"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="8" Kratica="FFA" ZavodEvsID="0000061" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za farmacijo </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
