Pomen določanja esencialnih in toksičnih elementov pri dializnih bolnikihPušnik, Žan (Avtor)
Skitek, Milan (Mentor)
France Štiglic, Alenka (Komentor)
hemodiafiltracija
esencialni elementi
toksični elementi
masna spektrometrija
induktivno sklopljena plazmaKronična ledvična bolezen povzroča trajno okvaro ledvic, zdravljenje pa poteka z dializo. Dializa je postopek prečiščevanja krvi z odstranjevanjem neţelenih snovi in dodajanjem ţelenih snovi skozi polprepustno membrano hemodializatorja. Hemodializa deluje po principu difuzije, hemodiafiltracija pa poleg difuzije izkorišča še ultrafiltracijo. Dializni bolniki so letno izpostavljeni od 15000 L do 20000 L dializne tekočine, kar lahko posledično vpliva na koncentracije esencialnih in toksičnih elementov. Ţeleli smo preveriti, ali imajo dializni bolniki niţje koncentracije esencialnih elementov (baker, cink, krom, molibden in selen v plazmi ter mangan v krvi) in višje koncentracije toksičnih elementov (aluminij in nikelj v plazmi ter arzen, kadmij, svinec in ţivo srebro v krvi) kot kontrolna skupina zdravih preiskovancev. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali je količina rezidualne diureze pri dializnih bolnikih povezana s koncentracijami elementov, ki se izločajo preteţno preko ledvic, ali je trajanje dializnega zdravljenja povezano z niţjimi koncentracijami esencialnih elementov in višjimi koncentracijami toksičnih elementov ter, če imajo dializni bolniki na hemodiafiltraciji niţje koncentracije esencialnih elementov in višje koncentracije toksičnih elementov kot bolniki na hemodializi. Vzorce smo analizirali na masnem spektrometru z induktivno sklopljeno plazmo. Za esencialne elemente smo ugotovili, da imajo dializni bolniki v primerjavi s kontrolno skupino niţje koncentracije bakra (743,6 μg/L; 878,8 μg/L), cinka (634,7 μg/L; 769,1 μg/L) in selena (64,81 μg/L; 89,21 μg/L) ter višje koncentracije kroma (2,2 μg/L; 0,28 μg/L), molibdena (4,6 μg/L; 0,81 μg/L) in mangana (9,38 μg/L; 7,65 μg/L). Izmed toksičnih elementov imajo dializni bolniki višje koncentracije aluminija (2,83 μg/L; 1,73 μg/L), kadmija (1,27 μg/L; 0,35 μg/L), niklja (2,06 μg/L; 0,33 μg/L) in svinca (74,33 μg/L; 18,42 μg/L) ter niţje koncentracije ţivega srebra (0,47 μg/L; 1,27 μg/L) kot kontrolna skupina, koncentracije arzena pa se med skupinama statistično pomembno ne razlikujejo. Ugotovili smo, da imajo dializni bolniki z večjo rezidualno diurezo niţje koncentracije kroma, niklja, kadmija in svinca. Trajanje dializnega zdravljenja je povezano z višjimi koncentracijami bakra in svinca ter niţjimi koncentracijami ţivega srebra. Bolniki na hemodiafiltraciji so imeli višje koncentracije niklja in niţje koncentracije arzena kot bolniki na hemodializi. V prihodnje bi bilo smiselno meriti koncentracije še po končani dializi ter v dializni tekočini pred in po dializi, da dobimo še bolj jasno sliko kako dializa vpliva na elemente v sledovih.[Ž. Pušnik]20172020-09-21 11:21:38Magistrsko delo/naloga120514UDK: 543.51:616.61-78(043.3)COBISS_ID: 4331121sl