Analiza pojavnosti neželenih učinkov infliksimaba na koži bolnikov s kronično vnetno boleznijo črevesjaKoren, Urška (Avtor)
Jeras, Matjaž (Mentor)
Kecelj, Nada (Komentor)
biološka zdravila
infliksimab
kakovost življenja
kronična vnetna črevesna bolezen
neželeni učinkiKronična vnetna črevesna bolezen je bolezen prebavil z akutnimi zagoni. Patofiziološki mehanizmi in vzroki za njen pojav še niso povsem razjasnjeni, med poglavitnimi sprožilnimi dejavniki pa omenjajo imunsko neravnovesje, genetsko predispozicijo in sestavo črevesne flore obolelih posameznikov. Kronična vnetna črevesna bolezen se najpogosteje pojavlja v dveh oblikah, in sicer kot ulcerozni kolitis ali Crohnova bolezen. Trenutno je še neozdravljiva, v zadnjih letih pa predstavljajo veliko pridobitev biološka zdravila, s katerimi dosegamo večjo uspešnost pri zdravljenju. Z zdravili poskušamo doseči trajno remisijo bolezni in zmanjšati število hospitalizacij, kar vodi v boljšo kakovost življenja bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo. Pri približno 20 % bolnikov pri zdravljenju hude oblike kronične vnetne črevesne bolezni uporabljamo zdravilo infliksimab, ki je himerno monoklonsko protitelo, sestavljeno iz mišjega in človeškega dela. Poznamo dva mehanizma delovanja infliksimaba. Veže se na dejavnik tumorske nekroze alfa (TNF-α) ali pa na receptorje za TNF-α na imunskih celicah in tako nevtralizira oziroma prepreči njegovo delovanje. Bolniki lahko proti infliksimabu razvijejo protitelesa, ki nato izzovejo neželene učinke, med katerimi se pogosto pojavljajo tudi spremembe na koži. Na osnovi teh dejstev smo se v okviru našega dela osredotočili na morebiten vpliv odmerka in koncentracije infliksimaba v krvi na pojav kožnih sprememb pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo, saj lahko s povečevanjem odmerka in skrajšanjem intervala med posameznimi odmerki pogosto optimiziramo zdravljenje. V raziskavo smo, po njihovem predhodnem pristanku, vključili 171 bolnikov, ki se z infliksimabom zdravijo v Ambulanti za kronično vnetno črevesno bolezen Kliničnega oddelka za gastroenterologijo na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Potrebne podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika in iz bolnišnične dokumentacije. Koncentracije infliksimaba v serumu smo določali z metodo ELISA. Kožne spremembe smo fotografirali in na osnovi fotodokumentacije postavili okvirne diagnoze, ki smo jih nato fenotipsko klasificirali. Izračunali smo stopnje povezanosti (korelacije) med serumskimi koncentracijami in odmerki infliksimaba pri bolnikih s kožnimi spremembami ter pri tistih brez njih. Poleg tega smo statistično primerjali serumske koncentracije in odmerke infliksimaba med bolniki s kožnimi lezijami in tistimi brez, za kar smo uporabili neparametrični Mann-Whitneyev U test s 5-odstotno stopnjo tveganja.Kožne spremembe je razvilo 23,4 % bolnikov, ki se zdravijo z infliksimabom. Statistično značilnih razlik v koncentraciji zdravila v krvi med tistimi s kožnimi spremembami in tistimi brez njih nismo ugotovili (p = 0,389). Enako velja tudi za uporabljene odmerke infliksimaba (p = 0,741). Za vsak posamezen fenotip kožne spremembe smo preverjali tudi, ali obstaja povezava med njegovo pojavnostjo in uporabljenim odmerkom infliksimaba ter doseženo koncentracijo zdravila v krvi. Pri vseh prisotnih fenotipih kožnih sprememb (psoriaza, psoriaziformni ekcem, ekcem, kseroza, drugo) so bile vrednosti p ≥ 0,05, kar pomeni, da nismo zaznali statistično značilnih razlik. Pri bolnikih, ki so razvili kožne spremembe, smo ocenjevali tudi vpliv kožnih manifestacij na kakovost njihovega življenja. Na osnovi prejetih anketnih odgovorov smo ugotovili, da kožne spremembe ne vplivajo na kakovost življenja.[U. Koren]20182020-09-16 10:21:11Diplomsko delo/naloga120145UDK: 615.32:616.34-002(043.2)COBISS_ID: 4610673sl