Stratigrafski razvoj ladinijskih in karnijskih plasti na območju Rutarske planoteKocjančič, Anja (Avtor)
Gale, Luka (Mentor)
Celarc, Bogomir (Komentor)
Rutarska planotaMohorska formacijaZunanji Dinaridisrednji in zgornji triasbazenski razvojikarbonatna platformaV okviru magistrske naloge opisujem srednje in zgornjetriasno (ladinijsko do spodnjekarnijsko) zaporedje kamnin na območju Rutarske planote, zahodno od Velikih Lašč.
Raziskovano območje se nahaja na predelu Zunanjih Dinaridov na razgibanem paleoreliefu, ki je nastal po razpadu Slovenske karbonatne platforme konec anizija. V tektonskih depresijah oziroma manjših bazenih so se v času zgodnjega ladinija pričeli odlagati globljemorski sedimenti, na dvignjenih oziroma relativno manj pogreznjenih blokih (izolirane platforme) pa je še vedno potekala plitvomorska karbonatna sedimentacija. Tektonske premike je v času ladinija spremljala tudi vulkanska dejavnost. Progradacija platform je po koncu ekstenzije v poznem ladiniju in zgodnjem karniju vodila do ponovno bolj homogenega reliefa, na območju Rutarske planote pa v poznem ladiniju zasledimo še eno fazo pogrezanja s spremljajočo vulkansko epizodo. Drugod je bila rast platform prekinjena ob koncu zgodnjega karnija, ko je prišlo do regionalnega padca morske gladine. V poznem karniju je sledilo odlaganje klastičnih sedimentov in nato postopna vzpostavitev platforme Glavnega dolomita. Omenjeno dogajanje v srednjem triasu se na območju Rutarske planote odraža v raznolikem zaporedju sedimentnih in vulkanoklastičnih kamnin ladinijske in karnijske starosti. S pomočjo petih stratigrafskih profilov, ki pokrivajo različne paleogeografske dele prvotnega sedimentacijskega okolja, sem opravila popis stratigrafskih zaporedij (enot). V profilih je na podlagi delovnih imen enot prikazana vertikalna in lateralna ponovljivost nekaterih enot in razlike v stratigrafskih razvojih raziskovanega območja. Profili so medseboj razporejeni glede na najbolj distalne razvoje, ki segajo bolj proti bazenskim predelom ter proksimalne razvoje, ki so bližje karbonatni platformi. S pomočjo dobljenih rezultatov sem območje razdelila na pet različnih litostratigrafskih enot, ki jih gradijo posamezne ali združene litološke enote. Nenazadnje so konodontne določitve pokazale tudi na nekaj napak v interpretaciji Mohorske formacije. Boštetski člen črnih ploščastih in plastnatih mikritnih apnencev, ki se nahaja v spodnjem delu formacije, namreč ni karnijske, temveč najverjetneje ladinijske starosti. V bodoče predlagamo natančnejšo revizijo starosti celotne Mohorske formacije ter stratigrafsko reambulacijo območja Rutarske planote.20202020-09-05 09:02:14Magistrsko delo/naloga119266VisID: 74881COBISS_ID: 30981379sl