Sakralno baročno slikarstvo v CeljuBračun, Tanja (Avtor)
Klemenčič, Matej (Mentor)
Celježupnijebarok17.–19. stoletjesakralno slikarstvo.V magistrskem delu z naslovom Sakralno baročno slikarstvo v Celju so predstavljena baročna slikarska dela treh župnij, te so: Stolno-opatijska mestna župnija Celje – sv. Danijel, Župnija Celje – sv. Cecilija in Župnija Celje – sv. Jožef. Vsebina temelji na preučevanju starejše strokovne literature, sodobnih dognanj strokovnjakov 䀀 umetnostnih zgodovinarjev in na terenu preverjenih podatkih. Slikarska dela so predstavljena v obliki kataloga.
V magistrskem delu so predstavljene slike iz osmih cerkva in kapucinskega samostana, nastale od 17. do začetka 19. stoletja. Dodane so tudi slike, med njimi dve Metzingerjevi, ki se motivno in vsebinsko navezujejo na celjske sakralne prostore, nahajajo pa se v Pokrajinskem muzeju Celje. Muzej jih je pridobil iz okrajnega zbirnega centra, nastalega leta 1945, v katerem se je mnogim slikam sled za provenienco izgubila. V raziskavi, predstavljeni v magistrskem delu, pa je ugotovljeno, da je slika v Pokrajinskem muzeju Celje predhodno že bila opisana v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Celju.
S slikovnim gradivom je predstavljenih sedeminštirideset slikarskih del in ena grafika, od teh jih je le štiriindvajset mogoče videti v cerkvah in samostanu. Župnije namreč številne slike hranijo v prostorih, ki niso dostopni javnosti. V delu so iz starejše literature navedene tudi baročne sakralne slike v Celju, ki jih danes ni mogoče najti niti na reprodukcijah.
Ugotovljeno je, da nekatere slike v cerkvah in samostanu niso več na svojih prvotnih mestih, dve Raunacherjevi sliki sta v oltarjih cerkve Marijinega vnebovzetja postavljeni v drugačni kombinaciji, kot je bilo zapisano v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. V cerkvi sv. Miklavža je slika z motivom Kristusa v stiskalnici v oltarju na mestu, kjer je v starejši literaturi dokumentirana slika sv. Trojice. Slika sv. Maksimiljana Celjskega in verjetno tudi slika sv. Florijana, ki sta bili nekoč v cerkvi sv. Maksimiljana Celjskega, pa sta danes v cerkvi sv. Danijela. V tej cerkvi je na ogled tudi baročna slika, ki so jo v cerkev prinesli leta 1995 in v literaturi ni omenjena.
Umetnostni zgodovinarji, ki so preučevali barok na Celjskem, so našteli sedemindvajset slikarjev, ugotovitve, predstavljene v delu, pa ponazarjajo, da je v sakralnem slikarstvu potrjenih le osem slikarjev, večji del slik je namreč nesigniranih.
V 17. stoletju, v uvodu v baročno dogajanje, sta za cerkev sv. Cecilije pod okriljem škofa Tomaža Hrena slikala Matija Plainer in Krištof Weissmann. V cerkvi Marijinega vnebovzetja in cerkvi sv. Danijela sta ustvarjala kranjska slikarja Franc Jelovšek in Valentin Metzinger. Graški slikarji, ki so slikali za ti dve cerkvi v 18. stoletju, pa so: Johann Baptist Anton Raunacher, Anton Jantl in Johann Franz Petumfill.
Baročni slog se je v sakralni slikarski umetnosti v Celju ohranjal tudi v začetku 19. stoletja, to dokazuje freska v cerkvi Marijinega vnebovzetja, ki jo je leta 1813 naslikal štajerski slikar Matija Schiffer. V delu potrjeno datirane slike so še: Weissmannova sv. Cecilija iz leta 1627, Jelovškova freska sv. Danijela v levji jami, Metzingerjeva slika sv. Družina iz leta 1742, Jantlova slika smrt sv. Barbare iz leta 1770 in Petumfillova slika sv. Ana z Marijo in Joahimom iz leta 1772.
Ugotovljeno je, da so slikarji pogosto slikali po grafičnih ali slikovnih predlogah. Celjske slike je mogoče primerjati s predlogami Johanna Sadelerja, Georga Philippa Rugendasa, Guida Renija in Daniela Grana. Medtem ko je zaradi razpršenih podatkov težko določiti naročnike slik, je v magistrskem delu zapisana verjetnost povezave grofov Gaisruckov z naročilom slike slikarju Petumfillu.
Na koncu magistrskega dela je v prilogi predstavljen pogovor z akademskim konservatorjem specialistom Viktorjem Povšetom, ki je celjske baročne slike konzerviral in po eksploziji leta 1979 pred uničenjem rešil danes edino ohranjeno baročno fresko v Celju.20202020-07-17 08:15:19Magistrsko delo/naloga117588VisID: 453688sl