Optimizacija sinteze in vrednotenje zaviralcev indolamin 2,3-dioksigenaze 1 s substituiranimi 3-fenilizoksazolo[5,4-d]pirimidin-4(5H)-oniMlinarič, Larisa (Avtor)
Sova, Matej (Mentor)
indolamin 23-dioksigenaza 1 zaviralciimunoterapija rakametabolizem triptofanaimunski pobegIndolamin 2,3-dioksigenaza 1 (IDO1) je hem vsebujoči citosolni encim, ki katalizira prvo stopnjo pretvorbe triptofana, pri tem kot glavni toksični metabolit nastaja kinurenin. Pomanjkanje triptofana in povečana koncentracija kinurenina v tumorskem mikrookolju vpliva na tri signalne poti v celici, kar vodi do prekritja tumorskih celic imunskemu sistemu in s tem do napredovanja bolezni. K napredovanju bolezni prav tako prispeva z IDO1 povzročena neovaskularizacija. Iz teh razlogov predstavlja IDO1 zanimivo potencialno tarčo v imunoterapiji raka. Trenutno je v kliničnih študijah kar nekaj zaviralcev IDO1. Študije pa kažejo predvsem na sinergistično delovanje v kombinaciji z uveljavljenimi načini zdravljenja raka. Namen naše naloge je bil na osnovi 3-fenilizoksazolo[5,4-d]pirimidin-4(5H)-ona sintetizirati in biokemijsko ovrednotiti nove zaviralce IDO1, od katerih bi vsaj eden zaviral delovanje encima v nizkem mikromolarnem območju. Prav tako pa smo želeli v sklopu magistrske naloge optimizirati s stališča izkoristkov in čistosti intermediatov najbolj problematičen korak splošne sintezne poti, ki ga predstavlja sinteza izoksazol-4-karboksamida. Sinteza novih zaviralcev IDO1 je temeljila na večstopenjski sintezni poti, s katero smo pripravili devet končnih spojin, ki smo jim z različnimi analitskimi tehnikami potrdili istovetnost in čistost. Z biokemijskim testiranjem na osnovi merjenja fluorescence pa smo ovrednotili njihovo zaviralno delovanje na IDO1. V nizkem mikromolarnem območju so svoje vrednosti IC50 imele tri spojine, in sicer 31, 32 in 33. Kot najmočnejši zaviralec IDO1 pa se je izkazal 2-(3-(3,4-difluorofenil)-4-oksoizoksazolo[5,4-d]pirimidin-5(4H)-il)-N-(4-nitrofenil)acetamid (31) z vrednostjo IC50 68,48 µM. Na osnovi analize molekulskega sidranja spojine 31 v aktivno mesto encima smo poizkušali napovedati potencialne interakcije, ki jih spojina 31 tvori z aminokislinskimi ostanki v aktivnem mestu. Na osnovi naših rezultatov lahko zaključimo, da spojina 31 predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje raziskave in razvoj močnejših novih zaviralcev IDO1 kot potencialnih protitumornih učinkovin.20202020-07-09 08:45:13Magistrsko delo/naloga117401VisID: 73073sl