Načini zdravljenja žariščne distonije prstov roke pri glasbenikih – pregled literatureBras, Eva (Avtor)
Rugelj, Darja (Mentor)
Hlebš, Sonja (Recenzent)
diplomska delafizioterapijaglasbenikidistonijarokamožganska plastičnostponovno učenjeUvod: Žariščna distonija roke prizadene 1% profesionalnih glasbenikov, pogosteje so prizadeti moški. Dejavniki tveganja so genetski, biomehanski ter povezani s ponavljajočimi, natančnimi in hitrimi gibi roke. Gre za pojav prekomernega vzpodbujanja možganske plastičnosti, kar povzroči povečanje motoričnega področja roke. Tam pride do večjega proprioceptivnega priliva in zmanjšane inhibicije, kar se lahko razširi tudi v sosednja področja. Pojavijo se motnje v mišični koordinaciji ali odsotnost zavestnih gibov takoj, ko oseba prične z igranjem inštrumenta. Del telesa, na katerem pride do distonije, je odvisen od vrste inštrumenta ter dominantne roke. Zdravljenje zajema intervencije, ki vplivajo na možgansko plastičnost, zdravila in operacijo. K nastanku distonije dlani in prstov so najbolj nagnjeni pihalci, godalci, brenkalci in glasbeniki, ki igrajo na glasbila s tipkami. Namen: Namen diplomske naloge je na podlagi pregleda literature analizirati načine zdravljenja glasbenikov z žariščno distonijo prstov roke. Metode dela: Uporabili smo opisno metodo dela s pregledom literature. Članke smo iskali na podatkovni bazi PubMed, pri dobljenih člankih pa smo uporabili metodo snežne kepe za nadaljnjo iskanje primerne literature. Rezultati: V pregled smo vključili sedem raziskav objavljenih med letom 2002 in 2014 ter ocenili njihovo kakovost po PEDro lestvici. V pregled smo zajeli 257 glasbenikov ter šest zdravih posameznikov (1 raziskava). Najbolj zastopan inštrument je bil klavir (5 raziskav). Pri merjenju napredka so najpogosteje uporabljali metronom (5 raziskav), vprašalnik (2 raziskavi) ter lestvice za oceno stopnje distonije (4 raziskave). Uporabljene intervencije so bile z omejevanjem spodbujajoča terapija (4 raziskave), kombinacija izvajanja zrcalnih gibov ter vmesnega proženja različnih vrst impulzov transkranialne stimulacije z direktnim električnim tokom (1 raziskava) ter vibracija mišice. Zmanjšanje simptomov je bilo prisotno pri vseh intervencijah, večje izboljšanje pa so dosegli glasbeniki, ki za igranje inštrumenta ne potrebujejo vanj pihati. Pri vibraciji mišice je prišlo do izboljšanja tako pri bolnih kot tudi pri zdravih glasbenikih (1 raziskava). Razprava in zaključek: Intervencije, ki vplivajo na možgansko plastičnost so učinkovite vendar moramo biti pozorni, da postopoma večamo težavnost in trajanje vadbe. Dobljene raziskave imajo majhne in heterogene vzorce, zato rezultate težko posplošimo na celotno populacijo glasbenikov. Potrebne so raziskave z večjimi in homogenimi vzorci, kontrolno skupino ter jasnejšimi izidi.[E. Bras]20202020-06-11 13:52:34Diplomsko delo/naloga116805UDK: 615.8VisID: 97380COBISS_ID: 20415235sl