<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="116490" NadgradivoID="0" NRID="11763962" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=116490" StOgledov="2332" StPrenosov="516" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-08-11 16:47:40" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="1000533" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-116490">20.500.12556/RUL-116490</PID>
  <Naslov>VPLIV KRIZE NA (SREDOZEMSKI) MEDITERANSKI SOCIALNI MODEL IN PRIMERJAVA S SLOVENIJO</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>IMPACT OF CRISIS ON MEDITERRANEAN SOCIAL MODEL AND COMPARISON WITH SLOVENIA</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Ideja o enotnem socialnem modelu je nekaj, za kar si Evropska unija prizadeva že kar nekaj časa. Vendar pa je to zaenkrat še samo ideja, saj je problem v raznolikosti držav članic. Tudi države znotraj posameznega socialnega podmodela se razlikujejo med seboj. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako uspešne in učinkovite so bile izbrane države znotraj mediteranskega socialnega podmodela in Slovenija pri spopadanju s finančno krizo. Raziskava v magistrskem delu se nanaša na čas pred in med gospodarsko finančno krizo ter po njej, ki se je začela leta 2008. V izbranem obdobju je bilo prikazano gibanje vrednosti določenih kazalnikov s socialnega področja. Za boljšo umestitev mediteranskega socialnega podmodela smo v raziskavo vključili tudi skandinavski, kontinentalni, anglosaksonski in vzhodnoevropski socialni podmodel. Za raziskave v magistrskem delu sta bili uporabljeni dve statistični metodi, to sta deskriptivna in komparativna metoda. Iz raziskave je bilo mogoče ugotoviti, da ima Slovenija (pričakovano) najboljše rezultate in je bila tudi v primerjavi z ostalimi državami najbolj učinkovita pri boju z gospodarsko krizo. Slovenija je imela in ima najnižjo stopnjo brezposelnosti in najvišjo gospodarsko rast po krizi. Med socialnimi podmodeli je najbolj učinkovit skandinavski socialni podmodel, sledita mu kontinentalni in vzhodnoevropski. Mediteranski socialni podmodel je pri nekaterih kazalnikih primerljiv z anglosaksonskim, pri drugih pa ima od vseh najslabše vrednosti. V bodočih raziskavah bi bilo smiselno iz vsakega socialnega podmodela poiskati dobre prakse in s tem poskusiti izdelati nov enotni evropski socialni model, ki bi vsaj okvirno bil primeren za vse države članice Evropske unije.</Opis>
  <TujJezik_Opis>The European Union has strived for a uniform social model for quite some time. Nonetheless, this concept remains only an idea due to the diversity of its member states. Even the countries within an individual social submodel differ one from another. The aim of the master&#039;s thesis was to determine how successful and effective the selected countries within the Mediterranean social submodel were in tackling the economic crisis and how Slovenia coped with addressing the crisis. The research in the thesis covers the time before, during and after the economic crisis that started in 2008. The selected period shows changes in the value of specific indicators from the social sphere. To better understand the Mediterranean social submodel, the research also includes the Scandinavian, the Continental, the Anglo-Saxon and the East-European social submodel. Two statistical methods were used for the research in this master&#039;s thesis, the descriptive and the comparative method. The results show that Slovenia (as expected) portrayed the best results and was the most effective in fighting the economic crisis compared to other countries in the East-European social submodel. Slovenia also had the lowest rate of unemployment and the highest rate of economic growth after the crisis. The most effective among the social submodels is the Scandinavian social submodel, followed by the Continental and the East-European social submodels. The Mediterranean social submodel is comparable to the Anglo-Saxon one in relation to some indicators, while, compared to the other models, it portrays lower values. In future research, it would be reasonable to take good practices from each social submodel and try to create a new uniform European social model that would be appropriate at least to some extent for all the member states of the European Union.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>evropski socialni model</Beseda>
    <Beseda>mediteranski socialni model</Beseda>
    <Beseda>učinkovitost</Beseda>
    <Beseda>gospodarska kriza</Beseda>
    <Beseda>socialna politika</Beseda>
    <Beseda>Slovenija</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>European social model</Beseda>
    <Beseda>Mediterranean social model</Beseda>
    <Beseda>effectiveness</Beseda>
    <Beseda>economic crisis</Beseda>
    <Beseda>social policy</Beseda>
    <Beseda>Slovenia</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[A. Uršič]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2020-05-25 12:10:01</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2020-05-25 12:10:14</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-08-28 03:49:03</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2020</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="83855" Ime="ANJA" Priimek="URŠIČ" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="254723683" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="2253" Ime="Aleksander" Priimek="Aristovnik" AltIme="Aleksander Aristovski" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="4713571" Afiliacija="" ArrsID="18942" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">15423</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/25891075">25891075</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="130094" DatotekaNRID="11230697" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="1107192" VelikostDatotekeKratko="1,06 MB" DatumVstavljanja="2020-05-25 12:10:16" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>Ursic_Anja_-_VPLIV_KRIZE_NA_(SREDOZEMSKI)_MEDITERANSKI_SOCIALNI_MODEL_IN_PRIMERJAVA_S_SLOVENIJO.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>Ursic_Anja_-_VPLIV_KRIZE_NA_(SREDOZEMSKI)_MEDITERANSKI_SOCIALNI_MODEL_IN_PRIMERJAVA_S_SLOVENIJO.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>B25C40AA31A612A56DD93C35ED596A16</MD5>
      <SHA256>5adcd83fcdafc1400ace9cde733dfdd00dc12b217ab49e68b41f1d383c68afe4</SHA256>
      <UUID>f430a1ea-a1b8-11eb-a523-00155dcfd717</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=130094</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="261689"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="16" Kratica="FU" ZavodEvsID="0000070" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za upravo </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
