Rominje in zdravje: Percepcija zdravja v dveh romskih naseljih na DolenjskemStruna Vidmar, Tjaša (Avtor)
Lipovec Čebron, Uršula (Mentor)
Janko Spreizer, Alenka (Komentor)
RominjeDolenjskazdravjespolnostsocioekonomski statusRomska populacija velja tako v Sloveniji kot v državah EU za eno izmed najbolj družbeno izključenih skupin, kar se odraža tudi v izključenosti iz zdravstvene oskrbe. Če dodamo še segregacijo, revščino, nizko izobrazbeno strukturo, visoko stopnjo brezposelnosti, slabše socioekonomsko stanje, zgodnjo rodnost in pogoste nosečnosti mladoletnic (tudi mlajših od 15 let), patriarhalno naravnanost ter splet različnih fenomenov, kot so anticiganizem oziroma protiromski rasizem, družbena izključevanja in nestrpnost večinskega prebivalstva do Romov, postane jasno, da vse navedeno Rominjam otežuje dostop do zdravstvenega sistema. V okviru projekta Zdravo sem se seznanila z določenimi osebami iz romske skupnosti na Dolenjskem, kar je pripomoglo k temu, da sem svoje magistrsko delo usmerila v raziskavo zdravstvenega stanja in ozaveščenosti Rominj glede »varne spolnosti«. Raziskovala sem, če socialni status oz. bivalno okolje Rominj vpliva na njihovo razmišljanje in odločanje glede ustvarjanja družine, uporabe kontracepcije in tudi na splošno vlogo žensk v družbi. Skozi pogovore z 10 Rominjami sem ugotovila, da je spolnost za moje sogovornice še vedno tabu tema, še posebej, če so bili pri pogovoru prisotni moški. Bolje situirane Rominje se bolj zavedajo družbenega spola, ženskosti, družino si ustvarjajo pozneje, bolj so vpletene v odločanje in ozaveščene na področju zdravstva, saj imajo v večini svojega ginekologa, zobozdravnika ter osebnega zdravnika.20202020-05-21 07:45:02Magistrsko delo/naloga116178VisID: 453108sl