Primerjalna analiza formalnega in ekspertnega ocenjevanja vplivov na zrak v postopku presoje vplivov na okolje
vplivov na zrak uporablja poglobljen, ekspertni način ocenjevanja ali pa le ocena skladnosti z normativi brez preglednega analitičnega dela. To smo izvedli s študijo izbranih primerov, to je s podrobnejšim pregledom 28-ih poročil o vplivih na okolje, ki so bila pripravljena v okviru postopkov presoje vplivov na okolje. Uporabili smo metodi deskripcije in primerjave za ugotavljanje načina in kakovosti ocenjevanja ter statistične metode za oceno zanesljivosti napovedi in izračun odmika od referenčnih, kasneje z meritvami ugotovljenimi emisijskimi vrednostmi. Ugotovitve primerjave oziroma pregleda poročil jasno kažejo na to, da ocenjevanje vplivov na okolje na temelju ocenjevanja skladnosti z normativi kot jedro in vrednostni sistem ocenjevanja ni ustrezno in ne zagotavlja optimizacije načrtovanja, izbora najprimernejše alternative, varstva okolja in vzdržnosti. Rezultati primerjave napovedanih vrednosti emisij v zrak z naknadno izmerjenimi vrednostmi so pokazali, da so v večini poročil, v katerih je bilo napovedovanje emisij (v določenih primerih tudi imisij) v zrak izvedeno oziroma je bila primerjava mogoča, odstopanja dejanskih vrednosti od napovedanih več kot 30 % (izhodišče je bil splošni projektantski ''varnostni faktor'' 25 %). Napovedane vrednosti se tako niso izkazale kot dober in zanesljiv pokazatelj kasnejših dejanskih vrednosti emisij/imisij v zrak. Opozorili smo na nedoslednosti v izvajanju formalnega ocenjevanja vplivov na zrak in podali predloge za izboljšanje.
The purpose of the master thesis was to examine whether in the context of formal air impact assessment, the assessors use expert evaluation methods, or simply compliance assessment without transparent analytical work. We conducted a detailed review of 28 environmental impact reports, which have been prepared in the procedures of environmental impact assessment (EIA). We used the description method and a comparision to determine approaches, methods and the overall quality of the evaluations. Statistical methods have been applied to determine the reliability of the forecasts. The findings of the review clearly show that the environmental impact assessment focusing on the compliance assessment as the core of the evaluation system is not adequate and does not contribute to the optimization of projects, the selection of the best alternative, and to the achievment of general environmental protection and sustainability goals. The comparison of predicted emission values and the measured values performed after project implementation showed that in majority of the cases the difference is above 30% (this figure has been adopted based on general ''safety factor'' of 25% applied in the process, construction and civil design). This suggests that predictions in formal EIAs are not a good and trustworthy indicator of air quality (both emissions and imissions). We pointed out incosistencies in the implementation of the formal air impact assessment and made suggestions for improvements.
2016
2020-04-22 15:33:33
1060
presoja vplivov na okolje, ocenjevanje vplivov na zrak, formalno ocenjevanje, ekspertno ocenjevanje, varstvo okolja, environmental impact assessment, air impact assessment, formal assessment, expert assessment, environmental protection
m2
[K. Valek]
Katja
Valek
70
Branko
Kontić
991
UDK
4
502/504:351.777.62(043)=163.6
COBISS_ID
3
883063
MAG_Valek_Katja_2016.pdf
6185155
Predstavitvena datoteka
2020-04-22 15:33:40