Zgodovina motenj in razvoj gozdov v vetrolomnih vrzelih pragozda PerućicaOrož, Urban (Avtor)
Nagel, Thomas Andrew (Mentor)
pragozdovivetrolomijelkaV pragozdu Perućica v Bosni in Hercegovini smo raziskali vpliv treh srednjepovršinskih vetrolomov na razvoj gozdov v vetrolomnih vrzelih. Na vsaki vetrolomni površini smo postavili tri raziskovalne ploskve, velikosti 25 x 25 m. Na enak na%in smo postavili raziskovalne ploskve v kontrolnih sestojih. Na raziskovalnih ploskvah na vetrolomih smo izmerili vsa stoje%a drevesa in mladovje. Na vsaki raziskovalni ploskvi na vetrolomu smo odvzeli izvrtke desetim drevesom, ki so bila najbliţje središ%u ploskve. Izvrtke smo odvzeli tudi desetim drevesom ve%jih dimenzij na celotni površini vetroloma. Izmerili smo vsa razpadajo%a drevesa ter jih razvrstili v pet razredov glede na stopnjo razgradnje. Zgradba sestojev se je po vetrolomih spremenila. Svetloljubni listavci se pojavijo, %e je dovolj svetlobe, v nasprotnem primeru se pojavi bukev. Najprej se pojavijo svetloljubni listavci, za njimi bukev in šele na koncu jelka. Vsak vetrolom je posledica ene ve%je ujme. Nastala vrzel se je po ujmi po%asi širila. Na vetrolomih Osoje in Tunjemir se je pestrost drevesnih vrst pove%ala, ne pa tudi na vetrolomu Skakavac. Mladje svetloljubnih listavcev se je pojavilo po vetrolomih, mladje sencozdrţnih drevesnih vrst je bilo prisotno ţe pred motnjami. Bukev bolj odreagira na pove%an dotok svetlobe kot jelka. Povpre%ni debelinski prirastek gorskega javorja je najve%ji pri drevesih, ki so vzklila po vetrolomu. Srednjepovršinski vetrolomi pomembno vplivajo na razvoj gozdov.[U. Orož]20162020-04-15 12:10:07Diplomsko delo115143UDK: 630*22(043.2)=163.6COBISS_ID: 4538790sl