<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="115111" NadgradivoID="0" NRID="11534085" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=115111" StOgledov="2696" StPrenosov="256" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-25 10:36:23" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-115111">20.500.12556/RUL-115111</PID>
  <Naslov>Učinki različnih načinov izbiralnega redčenja na razvoj mlajših bukovih sestojev na Medvedici</Naslov>
  <Podnaslov>diplomsko delo - univerzitetni študij - 1. stopnja</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Effects of different regimes of selective thinning on developement of younger beech stands on Medvedica</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Vse večje razhajanje med stroški dela in cenami lesa na trgu ter nezainteresiranost za delo v gozdu so glavni vzroki, ki narekujejo racionalizacijo klasičnih negovalnih modelov in razvoj novih modelov. V diplomskem delu je bila izvedena tretja serija meritev izbranih dreves v bukovih drogovnjakih na Medvedici, v katerih so bili leta 2005 izvedeni različni tretmaji redčenj. Tretmaji so bili naslednji: tretma s 670 izbranci/hektar in s klasično jakostjo redčenja, tretma s 330 izbranci/hektar in s klasično jakostjo redčenja, tretma s 170 izbranci/ha in z močno jakostjo redčenja, ter tretma kjer niso bila izvedena dela; ta del objekta je služil kot kontrola. Ugotovili so, da imajo izbranci na najmočneje redčeni ploskvi največje krošnje in najvišji debelinski prirastek. Višja jakost redčenja zaradi daljšega obdobja zapiranja vrzeli v sklepu krošenj omogoča, da je obdobje do naslednjega redčenja daljše kot na ploskvah s klasičnimi tretmaji redčenj. Kljub razlikam v poškodovanosti ploskev po ujmah niso potrdili vpliva različnih načinov redčenj na stabilnost sestojev.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Rising of labour cost, stagnation of timber prices on the market and lack of interest for implementation of forest tending are the main reasons that are dictating the rationalization of traditional tending models and development of the new ones. In the research third series of measurement of crop trees was done in the pole-size beech stands on Medvedica. Working object were four plots established in 2005 when every plot was selected randomly to undergo a different thinning regime. The regimes were: 670 crop trees per hectare with normal intensity of thinning, 330 crop trees per hectare with normal intensity of thinning, 170 crop trees per hectare with strong intensity of thinning and no treatment (this plot served as a control plot). The study confirmed that the crop trees on the plot with the smallest number of crop trees (regime 170) had bigger crowns compared to crop trees on other plots, stem diameter increment was also the highest on plot with the smallest number of crop trees. Stronger intensity of thinning allows longer period until the next thinning compared to the plots where traditional thinning regimes were implemented (regime 670, regime 330). Although the plots were damaged with different intensities after the ice storm in February 2014 and a snow break event in the spring of 2016, no conclusions could be made in favouring either of the implemented regimes as having the most favourable effect on stand stability.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>redčenje</Beseda>
    <Beseda>ujme</Beseda>
    <Beseda>bukovi sestoji</Beseda>
    <Beseda>Medvedica</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[J. Pavlin]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2020-04-14 16:25:42</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2020-04-14 16:25:46</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-08-27 03:59:33</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2016</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>2016</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>VII, 40 f., [1] f. pril.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="93365" Ime="Jakob" Priimek="Pavlin" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="284403811" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="101" Ime="Dušan" Priimek="Roženbergar" AltIme="Dusan Rozenbergar; Dušan Rozenbergar; D. Rožembergar" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="5026659" Afiliacija="" ArrsID="21043" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">630*242:630*42(497.4Medvednica)(043.2)=163.6</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4536742">4536742</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="127686" DatotekaNRID="11172518" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="1515158" VelikostDatotekeKratko="1,44 MB" DatumVstavljanja="2020-04-14 16:25:46" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>DIP_Pavlin_Jakob_2016.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>DIP_Pavlin_Jakob_2016.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>97185870E231DA013C6ACEA4CA6D3E74</MD5>
      <SHA256>18443e541d9f1e46889271c1c6330133903b2ae0101f2db4b88cb238534d2a2a</SHA256>
      <UUID>61068986-a1b8-11eb-a523-00155dcfd717</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=127686</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="95996"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="5" Kratica="BF" ZavodEvsID="0000057" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Biotehniška fakulteta </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
