Pomen dodatne strokovne pomoči za otroke, starše in učitelje v Osnovni šoli Antona Žnideršiča
V magistrskemu delu sem želela raziskati, kakšen pomen pripisujejo otroci, starši in učitelji dodatni strokovni pomoči. Želela sem izvedeti več o počutju otrok in njihovih staršev ter mnenja učiteljev, ki se z otroki srečujejo. Zanimala so me pričakovanja, ki sledijo vložitvi zahteve za uvedbo postopka usmerjanja; kaj od pričakovanega se je oziroma se ni uresničilo; kako je odločba o usmeritvi vplivala na reševanje težav; kje udeleženci v procesu podpore in pomoči vidijo možne izboljšave; kakšna občutja jih spremljajo ipd. Na podlagi ugotovitev bo Osnovna šola Antona Žnideršiča v prihodnje lahko načrtovala spremembe, povezane z delom z otroki s posebnimi potrebami. Odločila sem se za kvalitativno raziskavo, saj sem želela pridobiti besedne opise. V teoretičnem uvodu sem opredelila pravico otrok s posebnimi potrebami do vključujočega izobraževanja ter navedla dejavnike (ne)uspešnega vključevanja. Pojasnila sem razliko med pojmoma integracija in inkluzija. V magistrskem delu sem opisala postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami ter navedla možne programe vzgoje in izobraževanja. Ker sem raziskavo izvajala v sklopu redne osnovne šole, sem se v šestem poglavju podrobneje posvetila tej tematiki. Izpostavila sem tudi pomen sodelovanja staršev, v predzadnjem poglavju pa šolo povezala s socialnim delom. Teoretični uvod sem zaključila s poglavjem o izbrani osnovni šoli. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo enajst otrok, enajst staršev ter sedem učiteljev. V intervjujih sem pozornost namenila splošnim temam (močna in šibka področja otroka, potek otrokovega običajnega dne, razumevanje otroka s sošolci itd.), obdobju pred izdajo odločbe, samemu postopku usmerjanja ter obdobju po izdaji odločbe. Ugotovila sem, da se težave pri otrocih pričnejo pojavljati različno, otroci jih običajno prepoznajo šele v šoli. Poleg staršev so učitelji tisti, ki prvi opazijo spremembe pri otroku. Odzivi staršev na težave so različni. Včasih se pojavi tudi zanikanje in prenašanje krivde na druge. V šoli pomoč prvi nudijo učitelji, zelo hitro se vključi tudi specialni pedagog. Informacije o možnosti usmerjanja starši po navadi dobijo šele v šoli. Znotraj postopka usmerjanja je potrebno zbrati različno dokumentacijo, pri čemer staršem pomaga šola. Od uvedbe postopka usmerjanja do dokončne odločbe preteče veliko časa. Večina otrok pomoč dobro sprejema, so pa tudi takšni, ki jim je pomoč odveč. Razlike nastajajo tudi pri razumevanju s sošolci. Nekateri so še vedno deležni zbadljivk in norčevanja vrstnikov. Primanjkljaji se po začetku prejemanja pomoči običajno zmanjšajo, ocene pa izboljšajo. Po mnenju staršev so za napredek odgovorni vsi udeleženi, kljub temu pa se nekateri učitelji še vedno velikokrat srečujejo s prenašanjem odgovornosti zgolj na šolo. Glede občutkov, ki spremljajo udeležene, do največjih nihanj prihaja pri starših. Na začetku pri njih prevladujejo negativni občutki, v času postopka usmerjanja se počasi začnejo priključevati pozitivni (npr. olajšanje). Po pričetku izvajanja dodatne strokovne pomoči negativne občutke večinoma nadomestijo pozitivni. Kljub prevladujočemu zadovoljstvu glede izvajanja dodatne strokovne pomoči, so sogovorniki navedli tudi nekaj predlogov za možne spremembe (hitrejše ukrepanje, boljše sodelovanje med vsemi udeleženimi, spoštovanje dolžnosti s strani vseh udeleženih, pogostejša pohvala otroka …). Na podlagi pridobljenih rezultatov sem ugotovitve poskušala povezati s teoretičnimi spoznanji. Podani predlogi izhajajo iz pridobljenih rezultatov in predstavljajo smernice, ki jih šola lahko uporabi za izboljšanje izvajanja dodatne strokovne pomoči. Navajam tudi predloge glede nadaljnjega raziskovanja.
2019
2019-11-22 08:00:16
1060
šola, otroci s posebnimi potrebami, starši otrok s posebnimi potrebami, učitelji otrok s posebnimi potrebami, dodatna strokovna pomoč, socialno delo
school, children with special needs, parents of children with special needs, teachers of children with special needs, additional professional assistance, social work
mb22
Petra
Tomažič
70
Liljana
Rihter
991
VisID
16
29827
3417.pdf
4968389
Predstavitvena datoteka
2019-11-22 08:00:28