<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="111799" NadgradivoID="0" NRID="11244025" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=111799" StOgledov="2795" StPrenosov="395" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-05-07 11:16:38" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="1000381" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-111799">20.500.12556/RUL-111799</PID>
  <Naslov>Adsorption of azole molecules on oxidized copper surface and their inhibition of copper corrosion</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Adsorpcija azolnih molekul na oksidirano površino bakra in njihova inhibicija korozije bakra</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Azoles and their derivatives are known for their corrosion inhibition of copper. For
this reason the bonding of imidazole, triazole, and tetrazole|used as archetypal
models of azole corrosion inhibitors|on various Cu2O(111)- and Cu2O(110)-type
surfaces was characterized using density functional theory (DFT) calculations. Both
non-dissociative and dissociative adsorption modes were considered. We nd that
molecules bind much stronger to unsaturated Cu sites compared to saturated
ones. Dissociated molecules bind considerably stronger to the surface compared to
non-dissociative molecules, although even the latter can bind rather strongly to specic
unsaturated (CUS) Cu sites. All three azole molecules display similar non-dissociative
adsorption energies, but signicant dierence between them appears for dissociative
adsorption mode. It was found that N{H dissociative adsorption is favorable only for
triazole and tetrazole, but only at oxygen vacancy sites, where it proceeds barrierlessly
(or almost so). This observation may suggest that, for imidazole, only the neutral form,
but, for triazole and tetrazole, also their deprotonated forms are the active species
for inhibiting corrosion under near neutral pH conditions, where copper surfaces are
expected to be oxidized. In addition, we also addressed the bonding of Cl, which
can be seen as a corrosion activator. The calculations indicate that only dissociated
triazole and tetrazole bind strong enough to rival the Cl{surface bonds. An ab initio
thermodynamics approach was used to construct two-dimensional phase diagrams for
all three molecules. Although dissociated molecules bind to surfaces more strongly,
none of the considered structures that involve dissociated molecules appear on the phase
diagrams. According to the calculated phase diagrams for Cu2O(111)-type surfaces,
the three azole molecules adsorb to specic CUS sites and stabilize them, under all
conditions at which molecular adsorption is stable. This tentatively suggests that
their corrosion inhibition capability may stem, at least in part, from their ability to
passivate reactive surface sites. We also addressed the adsorption of non-dissociated and
dissociated water molecules on three (111)-type surface models. Non-dissociative water
molecules form O{Cu bond only with unsaturated Cu surface sites. If the surface model
lacks these sites, water forms hydrogen bonds with surface oxygen ions. Dissociation
of water molecules was found to be exothermic only at oxygen vacancy sites.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Azoli in njihovi derivati spadajo med ucinkovite organske inhibitorje korozije bakra.
Z molekulskim modeliranjem na osnovi teorije gostotnega funkcionala (angl. density
functional theory, DFT) smo obravnavali interakcijo modelnih azolov (imidazola,
triazola in tetrazola) z oksidirano povrsino bakra. V raziskavo smo vkljucili
Cu2O(111) in Cu2O(110) modela oksidirane povrsine bakra. Proucevali smo nevtralne
(nedisociirane) in disociirane oblike omenjenih azolov. Ugotovili smo, da se molekule
bistveno mocneje vezejo na koordinacijsko nenasicena (angl. coordinatively unsaturated,
CUS) mesta bakra kot na nasicena (angl. coordinatively saturated, CSA). Disociirane
molekule se na obravnavane povrsine vezejo bistveno mocneje kot nevtralne, ceprav
se lahko tudi slednje mocno vezejo na specicna mesta CUS. Vse tri obravnavane
azolne molekule se v nevtralni obliki vezejo s podobnimi adsorpcijskimi energijami,
medtem ko pride do razlik pri vezavi disociiranih oblik azolov. Opazili smo, da je pri
cepitvi N{H vezi disociativna adsorpcija ugodna le za triazol in tetrazol, vendar le na
kisikovih prazninah, kjer poteka brez bariere (ali z minimalno bariero). Na podlagi
tega smo sklepali, da sta triazol in tetrazol|pod nevtralnimi pogoji, kjer je baker
pogosto oksidiran|lahko aktivna kot inhibitorja korozije v disociirani obliki, medtem
ko je imidazol bolj relevanten v nedisociirani obliki. Nadalje smo proucili vezavo Cl, ki
ga lahko obravnavamo kot aktivatorja korozije. Izracuni so pokazali, da se lahko samo
disociirana triazol in tetrazol vezeta tako mocno, da izpodrineta Cl, ki je vezan na
povrsino. Na osnovi termodinamskega pristopa smo opisali dvo-dimenzionalne fazne
diagrame za vse tri molekule. Kljub temu, da se disociirane molekule na povrsine
vezejo mocneje, se nobena od obravnavanih struktur disociiranih molekul ne pojavi
na faznih diagramih. Rezultati faznih diagramov za Cu2O(111) model so pokazali, da
se vse tri molekule (imidazol, triazol in tetrazol) vezejo na specicna mesta CUS in
jih tudi stabilizirajo pod pogoji, kjer je molekularna adsorpcija se stabilna. Rezultati
nakazujejo na to, da je inhibicijska ucinkovitost azolov morda lahko povezana z njihovo
sposobnostjo pasivacije reaktivnih mest na povrsini. Nadalje smo proucili adsorpcijo
nedisociirane in disociirane oblike molekule vode na tri modele Cu2O(111) povrsine.
Nedisociirana molekula vode se veze na povrsino preko O{Cu vezi le z nenasicenimi
mesti bakra. V primeru, da teh mest na povrsini ni, voda tvori vodikove vezi s kisikom
na povrsini. Ugotovili smo, da je adsorpcija disociiranih molekul vode eksotermna le v
primeru vezave na kisikove praznine.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>DFT calculations</Beseda>
    <Beseda>azoles</Beseda>
    <Beseda>adsorption</Beseda>
    <Beseda>copper-oxide</Beseda>
    <Beseda>corrosion.</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>DFT izracuni</Beseda>
    <Beseda>azoli</Beseda>
    <Beseda>adsorpcija</Beseda>
    <Beseda>bakrov oksid</Beseda>
    <Beseda>korozijski procesi.</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik></Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb31" DRIVER="info:eu-repo/semantics/doctoralThesis">Doktorsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2019-10-14 14:41:14</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2019-10-14 14:41:19</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-08-24 03:47:16</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2019</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="89977" Ime="Dunja" Priimek="Gustinčič" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="89976" Ime="Anton" Priimek="Kokalj" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="88156" Ime="Ksenija" Priimek="Kogej" AltIme="" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">3344</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/300738816">300738816</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="123702" DatotekaNRID="11014972" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="49603219" VelikostDatotekeKratko="47,31 MB" DatumVstavljanja="2019-10-14 14:41:26" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>Gustincic_Dunja_-_Adsorpcija_azolnih_molekul_na_oksidirano_povrsino_bakra_in_njihova_inhibicija_.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>Gustincic_Dunja_-_Adsorpcija_azolnih_molekul_na_oksidirano_povrsino_bakra_in_njihova_inhibicija_.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>410614FAF2B32806DC1509286FAC46CA</MD5>
      <SHA256>0d8c1342f2c4a12c53ecb99d95fa75de025b6ea510ee30ee7e979c70aaddbb87</SHA256>
      <UUID>7a53002d-a1b7-11eb-a523-00155dcfd717</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=123702</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1033" Oznaka="" Dolzina="269581"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="10" Kratica="FKKT" ZavodEvsID="0000063" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.08" Koda="2.08" Naziv="Doktorska disertacija" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
