<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="110965" NadgradivoID="0" NRID="11229748" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=110965" StOgledov="3272" StPrenosov="628" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-26 15:47:11" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-110965">20.500.12556/RUL-110965</PID>
  <Naslov>Eksperimentalna analiza koeficienta sunka pri prometni obremenitvi</Naslov>
  <Podnaslov>magistrsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Experimental Analysis of Dynamic Amplification Factor Under Traffic Load</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov>master thesis</TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Eden od parametrov, ki igra pomembno vlogo pri oceni prometne varnosti obstoječih premostitvenih
objektov, je koeficient sunka.Kljub številnim raziskavam na tem področju še vedno prihaja do
razhajanj, ali so za oceno varnosti obstoječih premostitvenih objektov bolj primerni koeficienti sunka,
izračunani iz deformacij, ali iz pomikov. In do razhajanj, kateri izmed njih so večji.

V magistrski nalogi je analiziran obstoječi armiranobetonski cestni most z obojestranskim previsom
brez dilatacij, ki s ploščasto prekladno konstrukcijo premošča razpetino 10 metrov. Na mostu je bilo
tekom meritev nameščenih skupno 24 merilnikov deformacij, pomikov in pospeškov, s katerimi je bil
merjen odziv mostu pri prečkanju kalibracijskega vozila med popolno prometno zaporo. Z namenom
simulacije neravnine na vozišču mostu je pri nekaj vožnjah kalibracijsko vozilo pred oziroma nad
mostom prevozilo oviro.

Povzete so ugotovitve nekaterih prejšnjih študij, ki so se ukvarjale z določitvijo koeficienta sunka,
predstavljen pa je tudi postopek za določitev koeficienta sunka, ki je bil uporabljen v tem delu.
Prikazani so tipični signali iz različnih merilnikov, kjer je opisan postopek odstranitve začetnega
odmika in glajenja signalov. Za vse signale iz merilnikov deformacij in pomikov so prikazane največje
izmerjene vrednosti in pripadajoči koeficienti sunka v odvisnosti od pozicije senzorja in v odvisnosti
od hitrosti kalibracijskega vozila. Primerjava izračunanih koeficientov sunka iz deformacij in pomikov
je opravljena z izračunom koeficienta korelacije r z namenom ugotovitve, pri kateri kombinaciji
hitrosti kalibracijskega vozila so koeficienti najbolj povezani.

Meritve iz merilnikov pospeškov so bile uporabljene za izračun pomikov. Maksimalne vrednosti
izračunanih pomikov so bile primerjane z izmerjenimi pomiki. Za ugotovitev, pri katerih hitrostih
kalibracijskega vozila je izbrana metoda za izračun pomikov iz meritev pospeškov najnatančnejša, je
bila povezanost izračunanih in izmerjenih pomikov določena za različne kombinacije hitrosti
kalibracijskega vozila.</Opis>
  <TujJezik_Opis>One of the parameters that plays an important role in assessment of existing bridges is the dynamic
amplification factor (DAF). Although many studies have already been performed in this field, it is still
unclear if DAFs, calculated from displacements, are larger than those, calculated from deflections and
which one of the two are more appropriate for assessment of existing bridges.

An existing simple highway road concrete slab bridge with double-sided overhang without dilatation,
that bridges a span of 10 meters, was analysed in this thesis. During measurements, 24 strain,
deflection and acceleration sensors were installed, the purpose of which was to determine the bridge
behaviour during several passages of a calibration vehicle. In order to simulate surface unevenness,
some of the passages included having a vehicle drive over a bump that was positioned in front of the
bridge or on the bridge.

Findings from selected previous studies that dealt with determination of the DAF are summarised and
the procedure, used for determining the dynamic amplification factor in this thesis is presented.
Typical signals from different sensors are shown, where the process of initial shift elimination and
signal smoothing is described. Maximum measured values together with their corresponding
calculated DAFs are presented depending on the speed of calibrated vehicle and sensor position.
Comparison between DAFs, calculated using strains and deflections, is performed with calculation of
the correlation coefficient r in order to identify at which speeds the most significant
relationship/connection of the calculated DAF from strains and displacement is observed.

Measurements from acceleration sensors were used to calculate deflections. Maximum values of the
calculated deflections were compared with the values, obtained from deflection sensors. In order to
find out at which speeds of calibrated vehicle the method used for deflection calculation is the most
accurate, the relationship strength between calculated and measured values was calculated for different
speed combinations of the calibration vehicle.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>koeficient sunka</Beseda>
    <Beseda>dinamično vzbujanje mostu s prometno obtežbo</Beseda>
    <Beseda>vpliv hitrosti na koeficient sunka</Beseda>
    <Beseda>meritve odziva obstoječega mostu</Beseda>
    <Beseda>numerična integracija pospeškov</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>dynamic amplification factor</Beseda>
    <Beseda>impact factor</Beseda>
    <Beseda>dynamic load allowance</Beseda>
    <Beseda>dynamic excitation of a bridge with a traffic load</Beseda>
    <Beseda>influence of vehicle speed on dynamic amplification factor</Beseda>
    <Beseda>bridge response measurements</Beseda>
    <Beseda>numerical integration of accelerations</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>D. Hekič]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2019-09-21 07:16:16</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2019-09-21 07:16:19</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-08-23 03:39:50</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2019</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="89195" Ime="Doron" Priimek="Hekič" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="81980" Ime="Goran" Priimek="Turk" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="8437" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="89194" Ime="Aleš" Priimek="Žnidarič" AltIme="" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">620.1:624.074.1(497.4)(043.3)</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">136991</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/8901217">8901217</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="122694" DatotekaNRID="11006704" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="23576615" VelikostDatotekeKratko="22,48 MB" DatumVstavljanja="2019-09-21 07:16:23" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>3406.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>3406.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>2D9DCECFE017022C99C25B6F949594D5</MD5>
      <SHA256>5fa11c867cb0afc914f88aeb75b6dc8ab406c111736df5e92d72b275b932ae2a</SHA256>
      <UUID>4103ce41-a1b7-11eb-a523-00155dcfd717</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=122694</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="213114"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="FGG" ZavodEvsID="0000062" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
