Učinek z omejevanjem spodbujajoče terapije na osebe po možganski kapiKuliqi, Ilirjana (Avtor)
Galof, Katarina (Mentor)
možganska kaprehabilitacijaz omejevanjem spodbujajoča terapijadelovna terapijaUvod: Možganska kap je svetovni problem in eden izmed glavnih vzrokov invalidnosti. Ena izmed posledic možganske kapi, ki ovira predvsem opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, je zmanjšana funkcija zgornjega uda. Samo 12 % ljudi je en teden po nastopu možganske kapi neodvisnih v opravljanju osnovnih dnevnih aktivnosti, po daljšem obdobju po možganski kapi pa je 74 % ljudi odvisnih od tuje pomoči na področju dnevnih aktivnosti, kot so hranjenje, skrb za osebno higieno in mobilnost. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati učinkovitost z omejevanjem spodbujajoče terapije na osebe po možganski kapi. Metode dela: Uporabili smo pregled literature iz elektronskih bibliografskih baz podatkov – Google učenjak, COBISS in DiKUL s ključnimi besedami, kot so: z omejevanjem spodbujajoča terapija, možganska kap, rehabilitacija, delovna terapija. Rezultati: Rezultati so prikazani z diagramom PRISMA in ključnimi ugotovitvami študij, izbranih za pregled literature v razpredelnici. Razprava in sklep: Z omejevanjem spodbujajoča terapija je ena izmed redkih terapij, ki dokazano vpliva na motorične spretnosti in izboljšano kakovost življenja. Z omejevanjem spodbujajoča terapija ima vpliv na izboljšanje motoričnih spretnosti, povečan obseg giba, izboljšanje funkcije rame, izboljšanje fine in grobe motorike, izboljšanje povprečnega časa gibanja in časa, potrebnega za izvedbo nalog, boljšo stabilnost gibanja, zmanjšano spastičnost, bolj gladko gibanje ter boljšo mišično moč. Terapija je bolj učinkovita, če z njo pričnemo v zgodnji fazi po možganski kapi. Z omejevanjem spodbujajoča terapija je lahko bolj učinkovita v primerjavi z drugimi terapijami zaradi svojih lastnosti (intenzivnost, v funkcijo usmerjene aktivnosti, vaje z meritvami, omejitev zdravega zgornjega uda). Če ima terapija, s katero primerjamo z omejevanjem spodbujajočo terapijo približno enako število obravnav, lahko pridemo do podobnih rezultatov. Slabosti terapije so, da oseba po možganski kapi ves čas potrebuje nadzor (do šest ur na dan), zaradi intenzivnosti lahko terapija povzroča utrujenost, bolečino in depresijo.20192019-09-18 07:47:02Diplomsko delo/naloga110617VisID: 93775COBISS_ID: 5688939sl