Analiza časovne porazdelitve padavin pri pojavljanju zemeljskih plazov v vzhodni SlovenijiJordanova, Galena (Avtor)
Verbovšek, Timotej (Mentor)
Jemec Auflič, Mateja (Komentor)
zemeljski plazovisistem za zgodnje opozarjanjemejne vrednostipadavinePosavsko hribovjevzhodna SlovenijaV magistrski nalogi so predstavljeni različni pristopi za določitev mejnih vrednosti padavin, pri katerih se pojavljajo plitvi zemeljski plazovi. Mejne vrednosti so osnoven vhodni podatek v sistemih za zgodnje opozarjanje pred pojavi plazov. Z validacijo obstoječih modelov, ki so sestavni del slovenskega sistema za zgodnje opozarjanje MASPREM, se je izkazalo, da je bilo za območje vzhodne Slovenije (natančneje za območja Posavskega hribovja, Koroške itd.) več zgrešenih napovedi zaradi previsokih sprožilnih količin. Z empirično metodo, t.j. z analizami predhodnih padavin, urnih in maksimalnih urnih intenzitet, so bile na podlagi inženirsko-geoloških enot določene nove sprožilne količine zemeljskih plazov za območje Posavskega hribovja. Pri tem je bil raziskan tudi vpliv litologije na pojavljanje plitvih plazov. Izkazalo se je, da so se plazovi na raziskovanem območju pojavljali že pri manjših količinah padavin (35-45 mm v času od enega do treh dni), pri tem pa je najverjetneje veliko vlogo imela litološka podlaga, saj se je več kot 80% plazov zgodilo na različnih nesprijetih sedimentih in sedimentnih kamninah različne starosti. V sodelovanju s strokovnjaki iz Italijanskega nacionalnega raziskovalnega centra v Perugii (CNR IRPI) so bile določene nove mejne vrednosti za celo Slovenijo z orodjem CTRL-T. Algoritem na podlagi statističnih analiz urnih padavinskih podatkov in lokacij ter časa nastanka plazov določi padavinske dogodke, ki so najverjetneje sprožili številne plazove. Pri tem so se najbolje izkazale mejne vrednosti, pri katerih je 15% padavinskih dogodkov prožilo plazove pod pragom oz. pod sprožilnimi količinami plazov. Plazovi, ki so se sprožili pod določenim pragom mejnih vrednosti, so najverjetneje posledica človekovega vpliva in ne odražajo realnega stanja v naravi.20192019-09-08 07:47:01Magistrsko delo/naloga109810VisID: 69519COBISS_ID: 1526110sl