Sekretorna fosfolipaza A2 vpliva na proteomsko sestavo lipidnih kapljic pri celicah raka dojkeNagode, Toni (Avtor)
Petan, Toni (Mentor)
Pavšič, Miha (Komentor)
lipidne kapljicefosfolipazamaščobne kislinecelice raka dojkelipidiSekretorne fosfolipaze A2 (sPLA2) se vežejo na površino različnih membranskih struktur in cepijo sredinsko estrsko vez fosfolipidov, pri čemer sprostijo proste maščobne kisline (MK) in lizofosfolipide. Delovanje človeške sPLA2 iz skupine X (hGX) na celice raka dojke MDA-MB-231 vodi k povečanju tvorbe lipidnih kapljic (LK) in omogoči njihovo preživetje v stresnih pogojih z zmanjšano vsebnostjo hranil. Za učinke, ki jih ima hGX na celice MDA MB 231, je v veliki meri odgovorna predvsem oleinska kislina (OA), ki tako kot hGX povzroči nastanek LK in omogoči preživetje stradanih celic. MK, ki se sprostijo ob delovanju hGX, povzročijo spremembe v metabolizmu in tvorbi LK. LK rakavim celicam dajejo prednost v hipoksičnem in s hranili revnem tumorskem okolju, zagotavljajo vir energije ter ščitijo pred lipotoksičnim in oksidativnim stresom. Funkcija LK je neločljivo povezana s proteini, ki so prisotni na površini fosfolipidnega monosloja LK. Proteom LK se nenehno spreminja in je odvisen od razmer ter tipa celice. Dosedanje proteomske raziskave so pokazale, da proteom LK vsebuje 100–150 proteinov, za nekaj več kot 50 proteinov pa so prisotnost na LK tudi potrdili. Z LK povezani proteini spadajo v različne proteinske družine z raznolikimi funkcijami, ki so le redko povezane z lipidnim metabolizmom. V tem delu smo raziskali, kako delovanje hGX in enega izmed njenih produktov, OA, spremeni sestavo proteoma LK v celicah raka dojke. Ponovljivost in zanesljivost proteomskih rezultatov na izoliranih LK smo želeli izboljšati z izvedbo več tehničnih in bioloških ponovitev. Rezultate smo kvantificirali z uporabo dveh različnih pristopov kvantitativne proteomike (SILAC, angl. ''stable isotope labeling by amino acids in cell culture'' in LFQ, angl. ''label free quantification''). V izoliranih frakcijah LK smo zaznali 432 proteinov, vsaj 12 % (50/432) le-teh pa smo lahko uvrstili med proteine, ki so zelo verjetno povezani z LK. Med slednjimi je bilo 17 že znanih, "bona fide" proteinov LK. Velik del zaznanih proteinov (49 %, 213/432), za katere dejanske povezanosti z LK nismo mogli določiti, predstavlja potencialne nove kandidate proteinov LK. Preostali del zaznanih proteinov pa so zelo verjetno kontaminante iz drugih celičnih razdelkov (39 %, 169/432). Dobro poznani proteini LK so bili prisotni tudi pri celicah, ki niso bile izpostavljene povečani količini lipidov. Pri celicah, ki smo jih tretirali s hGX in OA, smo na LK zaznali proteine z različnimi funkcijami, med katerimi je največ proteinov lipidnega in oksidoredukcijskega metabolizma. LK celic, tretiranih z encimom hGX, so v primerjavi s celicami tretiranimi z OA in kontrolno skupino vsebovale večje število potrjenih proteinov LK. Dodatek OA ali hGX k celicam raka dojke je povzročil povečanje količine skoraj vseh potrjenih proteinov LK z izjemo perilipina 3. Trenda sprememb v količini proteinov sta podobna v celicah, tretiranih s hGX, in v tistih, tretiranih z OA. Raznolikost proteinov in spremembe v proteomu LK kažejo na pomembno vlogo LK v odzivu na stresni odgovor in homeostatske procese v celici.20192019-08-29 09:30:09Magistrsko delo/naloga109290VisID: 7061COBISS_ID: 1538322627sl