Primerjava občutljivosti neporušitvenih metod za kontrolo kakovosti površine jeklaKRŽAN, ZALA (Avtor)
Begeš, Gaber (Mentor)
vizualna metodapenetrantska metodamagnetna metodamaterialikonstrukcijsko jeklo S355orodno jeklo 42CrNiindikacijemetode kakovostiobčutljivostDiplomsko delo temelji na primerjavi občutljivosti neporušitvenih metod za ocenjevanje kakovosti površine različnih materialov – jekel.
V njem so opisane tri neporušitvene metode za pregledovanje kakovosti materialov in izdelkov, kot so zvari, odkovki in ulitki. Prva in hkrati splošna metoda je vizualna kontrola. Pri njej se zanašamo le na »dober« človeški vid, ki mora biti preverjen s pomočjo Jaeger testa in Landoltove ter Ishihare karte. Pri drugi tehniki za odkrivanje indikacij uporabljamo penetrante. To so posebne snovi, ki zapolnijo nepravilnosti na površini materiala. S pomočjo razvijalca penetrantje pokažejo indikacije. Pri tretji tehniki se pri pregledovanju uporabljajo posebni magnetni delci, ki zaradi magnetnega polja na nepravilnosti ustvarjajo sipanje polja. Ta pojav nam omogoča, da se delci naberejo na indikaciji in nam s tem pokažejo njeno lokacijo in velikost. Tehniki pregledovanja pravimo »tehnika z magnetnimi delci«. Pri vseh naštetih tehnikah uporabljamo standarde, v katerih so zapisane zahteve o kakovostnih nivojih in mejne vrednosti, ki govorijo o kakovosti površine, in sicer ali je ta dovolj kakovostna in s tem sprejemljiva za nadaljnjo uporabo.
Vse naštete metode sem v raziskavi uporabila na dveh različnih materialih. Prvi je posebno konstrukcijsko jeklo S355, drugi pa orodno jeklo 42CrMo. Oba materiala sta magnetna, zato sem lahko na njiju uporabila vse tri metode. Posebnost orodnega jekla je, da vsebuje zelo veliko martenzita, zato je zelo trdo, obenem pa tudi zelo krhko. S tem bi lahko imela nekaj težav pri magnetenju, vendar se je izkazalo, da je stroj, s katerim sem magnetizirala, zelo zmogljiv in ustvarja močno magnetno polje, ob tem pa ne povzroči novih razpok.
Na vsakem materialu sem izvedla vse preskusne metode in pet tehnik pregledovanja. V prvi fazi sem oba vzorca pregledala z vizualno tehniko in izpisala velikosti vseh odkritih indikacij. Nadaljevala sem s penetrantsko metodo, pri kateri sem uporabila tako barvni kot tudi fluorescentni penetrant. Tudi tu so bile odkrite indikacije. Pri tretji metodi je prišlo do manjše težave, saj sem ugotovila, da se obeh vzorcev zaradi oblike ne bo dalo namagnetiti na enak način. Konstrukcijsko jeklo je namreč imelo obliko sočelnega zvara, odkovek, ki je bil iz orodnega jekla, pa je bil v obliki profila. Tako je bilo treba za zvar uporabiti tehniko elektromagnetnih jarmov, pri odkovku pa sem si pomagala s strojem za magnetenje s kontaktnimi čeljustmi ter tuljavo. Ko je bila težava odpravljena, je bila na obeh vzorcih v nadaljevanju izvedena tehnika s črnimi in fluorescentnimi delci.
Rezultat opravljenih preizkusov je bilo deset izpolnjenih tabel (z upoštevanjem materialov in pri tem uporabljenih tehnik) z odkritimi indikacijami in njihovimi velikostmi. Rezultati so bili osnova za izvedbo analize – medsebojno primerjavo občutljivosti posameznih kakovostnih neporušitvenih metod in najprimernejše tehnike za kontrolo kakovosti za posamezne materiale.
Ugotovitev raziskave je, da je – ne glede na material – za pregledovanje kakovosti materiala najprimernejša magnetna metoda, pri kateri se uporablja tehnika s fluorescentnimi delci, čeprav lahko z njo zaznamo tudi nerelevantne indikacije. Zaradi tega je poleg nje priporočljiva še uporaba penetrantske metode, da izločimo lažne indikacije. Ugotovila sem tudi, da je penetrantska metoda občutljivejša pri okroglih indikacijah, kot so pore, za odkrivanje razpok pa je najprimernejša magnetna metoda.20192019-08-27 14:40:16Diplomsko delo/naloga109210VisID: 46721sl