Odlašanje z delom ter z njim povezani dejavniki delovnega okoljaDolenc, Daša (Avtor)
Boštjančič, Eva (Mentor)
odlašanjeosebnostne lastnostisocialna oporademografski dejavnikidelovni pogojiOdlašanje z delom opredeljujemo kot prelaganje aktivnosti, kjer se izogibamo izvajanju nalog ter sprejemanju odgovornosti, čeprav bi bilo nalogo idealno opraviti v sedanjem trenutku. Na delovnem mestu ga razumemo kot neoptimalno vedenje, ki povečuje stroške podjetij, saj zmanjšuje posameznikovo ter organizacijsko produktivnost. Odlaganje aktivnosti tako zajema več kot četrtino vseh delovnih ur. V pričujoči raziskavi nas je zanimalo, kateri so tisti dejavniki, ki vplivajo na odlašanje z delom. Natančneje smo preučevali povezavo odlašanja z osebnostnimi lastnostmi, s socialno oporo in z demografskimi dejavniki. V raziskavi je sodelovalo 234 udeležencev, ki so reševali Vprašalnik odlašanja na delovnem mestu, Vprašalnik velikih pet ter osem postavk Vprašalnika delovnih zahtev in resursov. Rezultati so pokazali, da obstaja pomembna povezava med odlašanjem ter demografskimi dejavniki in osebnostnimi lastnostmi. Odlašanje se pogosteje pojavlja pri moških posameznikih, starejših osebah ter ljudeh z višjo stopnjo dosežene izobrazbe. Poleg tega se je na področju osebnosti pokazalo, da se najmočneje povezuje z vestnostjo ter s sprejemljivostjo, nekoliko manj z nevroticizmom in ekstravertnostjo. Na področju socialne opore nismo našli pomembnih povezav. Glavna ugotovitev raziskave je, da na odlašanje v organizacijskem kontekstu v veliki meri vplivajo osebnostni dejavniki, ki jih težje spreminjamo. Lahko pa s tem znanjem kljub temu organizacije ozaveščamo o pojavljanju odlašanja in njegovem vplivu na zaposlene, saj lahko že to pripomore k njegovemu zmanjšanju.20192019-07-16 07:15:31Magistrsko delo/naloga108732VisID: 429277sl