Modifikacija metode ocene tveganja za zdravje ljudi na primeru mehčanja pitne vodeJereb, Gregor (Avtor)
Poljšak, Borut (Mentor)
Eržen, Ivan (Komentor)
pitna vodakemično mehčanjeocena tveganja za zdravjenatrijev polifosfatUvod: V zadnjem desetletju se pojavlja čedalje več raziskav, katerih izsledki kažejo, da se dnevni vnos fosforja povečuje in da vrednosti precej presegajo priporočene prehranske potrebe. Kronično izpostavljenost visokim koncentracijam fosforja povezujejo s številnimi škodljivimi učinki na zdravje. Eden od t. i. skritih virov fosforja je tudi kemično mehčana pitna voda. Cilj raziskave: Cilj raziskave je bil izdelati oceno tveganja za zdravje ljudi zaradi izpostavljenosti kemičnim mehčalom (natrijev polifosfat) v pitni vodi. Metode: Raziskava je razdeljena na več faz. V prvi fazi je analiza vključevala preiskovanje koncentracij in pogostosti pojavljanja fosfatnih mehčal (kemična analiza vzorcev vroče pitne vode s spektrometrijsko metodo z amonijevim molibdatom) ter ugotavljanje zavedanja uporabnikov o mehčanju pitne vode (anketni vprašalnik). Ker so se vrednosti izmerjenih koncentracij fosfatov na posameznih odjemnih mestih močno razlikovale, je bila na izbranih mestih v nadaljevanju raziskave koncentracija fosfatov spremljana tudi v odvisnosti od časa. Izdelana je bila ocena dnevnega vnosa fosforja z uživanjem kemično mehčane pitne vode za različne scenarije izpostavljenosti. Drugo fazo raziskave prestavlja analiza jedilnikov v šestih različnih ustanovah, s katero je bil ocenjen dnevni vnos fosforja za različne starostne skupine. V tretji fazi je bila s testom na luminiscenčnih bakterijah Vibrio fischeri preverjena morebitna akutna strupenost na vodne mikroorganizme. Z namenom opozoriti na posredna tveganja, ki niso vključena v standardni nabor toksikoloških in ekotoksikoloških testov, je bil v četrti fazi raziskave določen tudi vpliv komercialnega pripravka (natrijev polifosfat) na rast bakterij Legionella pneumophila. Rezultati z diskusijo: Kemična analiza je pokazala, da je bila v skoraj polovici (45 %) odvzetih vzorcev pitne vode (N = 242) potrjena prisotnost fosfatov v koncentracijah od 0,2 do 24,6 mg PO4/L. Hkrati so izsledki analize anketnega vprašalnika pokazali, da večina (70 %) uporabnikov ni seznanjena z izvajanjem kemičnega mehčanja pitne vode, ki jo uživajo. Uživanje kemično mehčane pitne vode sicer predstavlja manjši delež dnevnega vnosa fosforja, vendar pa predvsem zaradi neustreznega deklariranja oziroma (ne)informiranja predstavlja skriti vir fosforja, ki kumulativno prispeva k (pre)visokemu dnevnemu vnosu. Precej večji dnevni vnos fosforja predstavlja vnos fosforja s hrano, pri čemer so priporočene prehranske potrebe precej presežene pri vseh starostnih skupinah. Ekotoksikološki testi so pokazali, da dodani fosfati (komercialni pripravek za mehčanje pitne vode v koncentraciji 3,6 in 39,5 mg PO4/L) precej vplivajo na rast bakterij L. pneumophila, zaznana je povišana rast za 1,28 oziroma 1,19 log CFU/mL. Na podlagi odziva bakterij L. pneumophila v poskusu in vitro je mogoče sklepati, da predstavlja dodani fosfat hranilo, ki pospešuje rast bakterij tudi v vodovodnem sistemu in tako posredno predstavlja dodatno tveganje za zdravje uporabnikov na ta način pripravljene pitne vode. Modificiran pristop ocene tveganja za zdravje na primeru kemičnega mehčanja pitne vode vključuje poleg (i) ocene izpostavljenosti ter (ii) ocene varnih dnevnih odmerkov, temelječih na toksikoloških študijah, tudi (iii) posredne učinke dodanih fosfatov na mikroorganizme, (iv) morebitne aditivne učinke različnih onesnažil v vodi, (v) vpliv fosfatov na absorpcijo hranil v gastrointestinalnem traktu ter (vi) upravljanje s tveganji. Na podlagi predstavljenih izsledkov raziskave je mogoče zaključiti, da tveganje za zdravje zaradi izpostavljenosti fosfatom v pitni vodi ni zanemarljivo.20192019-05-30 07:15:09Doktorsko delo/naloga107833VisID: 879COBISS_ID: 4015124sl